Prepričana sem, da se vas bo veliko, ko boste to prebrale, vprašalo KAKO? Moj odgovor pa je, kako ne. Pri nas dnevno operemo vsaj en stroj umazanega perila, včasih celo dva, čez vikend pa se to število potroji ali celo početveri. Kar pomeni, da tedensko operem med 10 in 15 stroji perila in kar naprej se sprašujem, kako je to mogoče. Po drugi strani pa kupom umazanega perila ni konca, košari le redko vidim dno in še to samo za uro ali dve, pralni stroj pa nikoli nima več kot 24 ur počitka. Kako pomemben je za nas pralni stroj, sem se začela zavedati šele pred nekaj tedni, ko se je kar naenkrat ustavil, ko je gorela rdeča lučka in se pokrov stroja ni dal odpreti.
`Pa ne no! Pa ne ravno zdaj! Ne danes! Poglej, še vsaj za dva stroja perila me čaka!`Mlajši je od četrtka zvečer do sobote zjutraj bruhal in driskal in kar naenkrat smo oprali vso posteljnino in vse brisače, ki jih imamo na zalogi v omarah in regalih. Stroj pa je delal cele noči in cele dneve in očitno mu je prekipelo. Najprej sva v filtru našla kakšnih 5 cm velik kamen, nato je mož stroj resetiral in je takoj spet delal. Hvala bogu. Takrat sem ugotovila, da se mi brez stroja sesuje svet. Dobesedno! No, pa je dva dni kasneje povsem odpovedal. En dan smo bili brez, en stroj sem oprala v spodnjem nadstropju pri mami, potem pa smo že hiteli po novega. Takšnega z deset leti garancije in invertnim motorjem.
In zakaj dejansko toliko peremo? Otroka iz vrtca vsak dan prineseta vsaj en komplet popolnoma umazanih oblačil. Pri mlajšem sta običajno kar dva in na hlačah so vedno takšni madeži, da se sprašujem, kako jima to uspe. Hlače so popolnoma umazane na kolenih in ritkah, potem pa so tukaj še majice, jopice, kakšen bodi, velikokrat tudi jakne, vsaj na dva tedna perem tudi teniske. Potem so tukaj še moja in moževa oblačila, ki jih imava oblečena čez dan, pa moževa športna oprema, ki pristane v košu za perilo vsak dan po večernem treningu, oblačila, ki jih imata otroka oblečena v popoldanskem času in seveda perilo. In stroj je naenkrat poln. Pa vsak večer še brisače, vsak dan kuhinjska krpa ali dve in še cel kup drugih malenkosti.
Ne glede na to, koliko in kako pogosto perem in koliko ur na teden likam, pri oblačilih, ki jih imata otroka v vrtec nikoli ne kompliciram. Zavedam se, da se tam igrajo, da tekajo, da se kotalijo, da skačejo, saj ju tudi doma gledam kaj počneta in mi je povsem jasno, da tam ne more biti veliko drugače, kvečjemu samo še slabše, glede na to, da jih je veliko in so zelo aktivni in zato vzgojiteljicam nikoli ne težim glede umazanih oblačil in obutve. Saj pa imamo pralni stroj, super pralni prašek Odori s prijetnim vonjem sivke, ki odstrani vse madeže in je povsem naraven in omamno dišeč mehčalec Sampy, ki s prijetnim vonjem napolni celo stanovanje. Tako mi obešanje perila nikoli ni mučno in me prijeten vonj spremlja še med likanjem.
V omarah imamo oblačila ločena glede na namembnost; tista, ki jih lahko brez slabe vesti umažeta in uničita na eni strani in tista lepša na katera malo bolj pazimo, ker so za `posebne priložnosti`, na drugi strani. Pa se tudi ta prej ali slej zapackajo in uničijo, ker so to konec koncev otroci in njima je povsem vseeno, kaj imata oblečeno, samo da se dobro počutita in lahko počneta kar ju je volja.
Včasih, ko dobim umazana oblačila v roke, se najprej vprašam, kako bodo šli ti madeži dol, potem pa jih namažem z detergentom, pustim nekaj ur stati in operem kar na 60 stopinj. To je preverjen način, s katerim vsi madeži izginejo. Na 60 stopinj perem vsa bombažna oblačila, tudi tista s potiskom in pisanih barv; če so res kvalitetna, pridejo iz stroja povsem enaka, kot so šla vanj, le bolj čista, medtem ko sušilnega stroja ne uporabljam, razen za brisače in perilo. Če je oblačilo bolj občutljivo, poleg detergenta uporabim še sredstvo za odstranjevanje madežev in operem na 40 stopinj. Za belino belih oblačil večkrat uporabim sodo bikarbono, pri madežih trave, sadja in zelenjave si včasih pomagam s citronsko kislino ali kisom, kuli in flomaster pa sem odstranjevala tudi že s peno za britje. Pred kratkim pa sem slišala, da bi naj pri odstranjevanju madežev pomagala tudi mešanica mleka in vode v razmerju ena proti ena, le poskusila še nisem, ker je pri nas mleka vedno premalo. Občasno kakšnega oblačila ni mogoče rešiti. Tak kos roma v vrečo, ki jo nato odnesemo v H&M in v zameno zanjo prejmemo kupon za 15% popust; tako naredimo nekaj koristnega za okolje in prihranimo pri naslednjem nakupu.
V zadnjih (malo več kot) štirih letih, odkar sem mama, nenehno perem, obešam in likam. Zdi se mi, da umazanemu perilu ni konca, ko je treba obleči čista oblačila, pa je omara po treh dneh prazna. Res ne vem, kam izginjajo vsi ti kupi oblačil, ki jih ni nikoli dovolj, a hkrati vedno preveč. Včasih se mi zdi, da mi še sosedi nosijo svoje kupe umazanega perila in da nam potem tudi odnašajo kupe opranega in zlikanega. Ali pa samo jaz preveč kompliciram in prepogosto perem? Mogoče, a umazanih oblačil res ne maram in tudi otrok v vrtec nikoli ne peljem v zapackanih oblačilih, pa čeprav vem, da bosta prišla domov povsem umazana. Tako sem pač navajena. 🙂
Danes sta prinesla domov vsak eno polno vrečko umazanih oblačil; Noe kar dve majici, ene dolge hlače, ene žabice, bodi in umazano bundo, Ria pa majčko, nogavičke in bundo. Malo pa se že veselim snega – takrat imajo oblačila samočistilni učinek. 🙂
