Vesela sem, da se vam je zamisel zdela koristna in ste ponujeno možnost tudi izkoristili. Smiselno se mi zdi pomagati drugim, še posebej zato, ker nam institucije, ki so temu namenjene in uradne osebe, ki bi to morale vedeti, ne morejo dati odgovora. Žalostno, vem, a še posebej na Centrih za socialno delo se to zelo pogosto dogaja Danes bom podala odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na materinski in starševski dopust.
Prvo vprašanje se je nanašalo na koriščenje materinskega in starševskega dopusta in upravičenost do nadomestila. Bralka je trenutno zaposlena za določen čas, to je njena prva zaposlitev, s partnerjem načrtujeta drugega otroka, pogodba pa se ji izteče junija 2017. Zanimalo jo je, ali je upravičena do starševskega nadomestila ali starševskega dodatka ter kako naj v zadevi postopa. Na pristojnem CSD ji na vprašanje niso znali odgovoriti.
V primeru, ko je zaposlitev krajša od 12 mesecev oziroma upravičenka v zadnjih treh letih nima vsaj 12 mesecev delovne dobe, se pri obračunu starševskega nadomestila za vsak manjkajoči emsec vzame kot osnova 55% minimalne plače. Več mesecev kot vam manjka, nižje bo potem starševsko nadomestilo. V primeru, da upravičenka ni bila še nikoli zaposlena, ta možnost seveda odpade; v tem primeru je upravičena do starševskega dodatka. Pomembno pa je tudi, da je upravičenka na dan nastopa porodniške v delovnem razmerju. V primeru, da vam pogodba o zaposlitvi preneha z dnem 15.3. in nastopite z materinskim dopustom 18.3. do starševskega nadomestila niste upravičeni (razlika med dnem prenehanja delovnega razmerja in dnem nastopa materinskega dopusta ni pomembna). V kolikor ste bili predhodno že zaposleni in želite prejemati starševsko nadomestilo, pa boste pred nastopom materinskega dopusta brezposelni, je smiselno, da se nekje zaposlite za krajše časovno obdobje (pri znancu, prijatelju, sorodniku ali odprete s.p.), v tem primeru boste sicer imeli stroške s plačilom prispevkov, vendar boste nato prejemali starševsko nadomestilo, sicer pa boste upravičeni zgolj do starševskega dodatka. Obračun morebitnega starševskega nadomestila je potrebno narediti individualno in potem preračunati, koliko in če, se vam to splača.
Drugo vprašanje se je nanašalo na ureditev skrbništva nad otrokom. Oče in mama otroka živita skupaj, vendar sta prijavljena na različnih naslovih. Mamico je zanimalo ali morata s partnerjem v tem primeru urediti dogovor o preživljanju za otroka ali to ni potrebno.
V kolikor je oče otroka priznal (priznal očetovstvo) in družina živi skupaj, se šteje za družino, ne glede na to, kje je kateri od staršev prijavljen. Preživnina pride v poštev samo za enostarševske družine (ni enako kot starš samohranilec – mati samohranilka je mati otroka, katerega oče je neznan ali mrtev), kar pomeni, da partnerja ne živita skupaj in to formalno gledano ni dvostarševska družina. V tem primeru je oče dolžan plačevati preživnino, ki je namenjena negi in skrbi otroka. V primeru, da starša uradno skleneta dogovor o preživljanju, čeprav živita skupaj in so formalno gledano družina, na CSD pa prikazujejo drugače, gre za prekršek in goljufanje države. Znesek preživnine se namreč šteje k dohodkom matere in v primeru, ko se namesto dohodka očeta (torej plače, kot bi se moralo, če bi bili uradno gledano družina) v dohodek družine šteje zgolj preživnina, je razlika v dohodku na družinskega člana precejšnja, kar pomeni tudi višji otroški dodatek in višjo subvencijo vrtca. Na tak način družina neupravičeno pridobiva višje socialne transferje kot bi ji pripadali, če bi izkazovala resnično stanje.
Tretje vprašanje se je nanašalo na materinski dopust mater študentk. Bralko je zanimalo ali je upravičena do porodniške in porodniškega nadomestila, če je študentka ter kako je z zavarovanjem otroka.
Matere študentke, ki še nikoli niso bile zaposlene, so prav tako kot vse druge matere upravičene do materinskega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka (porodniški dopust), niso pa upravičene do starševskega nadomestila. Matere študentke so upravičene do starševskega dodatka, ki ga prejemajo 12 mesecev, enkrat mesečno v znesku 252,04 eur mesečno. V kolikor ima otrok očeta, ki je zaposlen, je lahko zavarovan po očetu, če sta oba starša študenta, se lahko en odloči, da si zavarovanje plačuje in v tem primeru otroka zavaruje po sebi (oseba, ki je zavarovana po nekom drugem in šteje za vzdrževanega družinskega člana, namreč ne more vzdrževati druge osebe, četudi je to njen potomec) ali pa je lahko otrok zavarovan po starih starših, v tem primmeru je potrebno izkazati, da stari starši poleg tega, da skrbijo za otrokovo mater ali očeta, skrbijo tudi zanj; lahko se tudi sklene dogovor o preživljanju.
Svoja vprašanja lahko pošljete na info@mamintwist.com.
Gabrijela
