Če bi me lani tak čas vprašale, kako pomembna je zame poročna obleka, bi rekla, da zelo, najbolj. Gre za uresničitev življenjskih sanj večine žensk, za najbolj pomemben del poročnega dne in tudi zelo velik finančni strošek. Izposoja oblek je postala zelo donosen posel, poročne obleke pa zelo pomembna in razvita veja modne industrije, saj si vsaka ženska želi na svoj poročni dan izgledati popolna, čudovita, lepa, nežna, angelska, brez napake in pomanjkljivosti, ne glede na to, kaj se v resnici skriva pod plastmi blaga in tila, pod obročem in korzetom ali kaj nosi v sebi. Vsaka želi biti za en dan princeska, dama ali modna ikona. In vse ta hrepenenja, želje ter prizadevanja, sanje desetletij se nato zrcalijo v poročni obleki.
Iskreno povedano je po mojem mnenju izposoja poročne obleke veliko precenjena. Cene se gibljejo od 400 eur navzgor, pa vse do 800 ali 1000 eur. Govorim o znesku za katerega si lahko kupit oziroma date izdelati novo, unikatno in po meri narejeno poročno obleko, ki bo samo vaša, poleg tega se ne boste rabile obremenjevati z morebitnimi madeži, čiščenjem, prepovedanimi mehurčki in podobnimi zadevami. Pa vendarle se mi tudi to zdi (kar naenkrat predrago).
Kot deklica sem tudi sama sanjala o čudoviti poročni obleki, kot bodoča nevesta sem svoje sanje in želje samo še stopnjevala; unikatna, izdelana po meri, svilena, s klekljano čipko, bajna, z dolgo vlečko in seveda tudi draga. Ne draga, za globalni trg in vse tiste, ki jim veliki zneski niso težava, a draga za vse normalne, z normalnimi plačami in povprečnim življenjem. Dobila sem jo in imela sem jo. Svojo sanjsko obleko, tisto oblačilo, ki je zame predstavljalo bistvo poroke. Bila je resnično posebna, elegantna, nežna, drugačna, v nobenem salonu je ne moreš najti, z veliko ročno izdelane čipke, z globokim hrbtnim izrezom, dolgo vlečko in 28m tila pod krilom. A je bila tudi precej draga, dobrih 1000eur za obleko, ki sem jo imela oblečeno le nekaj ur. Če preračunam… slabe 4 ure, saj sem bila v njej v vročem poletnem dnevu preveč neokretna, bilo mi je grozno vroče, poleg tega sem nenehno dvigovala otroke in je nisem želela popolnoma uničiti. Pa vendar sem v teh nekaj urah s petami natrgala til pod krilom, ki je bil od trave in zemlje povsem umazan, umazana je bila tudi vlečka, po čiščenju v čistilnici pa se je povsem uničila čipka, vsa, čisto vsi kosi so izgubili obliko in se razvlekli. Žal v celi državi nisem našla čistilnice, ki bi obleko očistila ročno oziroma tako, da bi čipka ostala nepoškodovana. Tako me sedaj čaka klekljanje nove čipke, to je približno 250 ur dela in ga že vse od poroke odlagam za nedoločen čas.
In kaj sem se iz svoje izkušnje naučila, kaj sem vam pravzaprav želela povedati? Da čeprav je bila moja obleka res posebna, drugačna in vredna vsakega evra in vsake ure vloženega dela ter vsakega kilometra večkratne vožnje v Ljubljano, se, če bi se s tem znanjem in to izkušnjo ponovno odločala, ne bi več enako odločila. Ker za tistih nekaj ur ni vredna toliko denarja, ker se med dogajanjem na poroki, še posebej na prostem, kot je bila najina, preveč uniči, ker je potem preveč dela še z morebitnimi popravki in na koncu ti itak celo življenje samo visi v omari, v upanju, da jo bo čez leta še kdo potegnil na plano ali jo bo morda imela oblečeno hčerka (to sem verjela pred poroko, a se mi zdi z vsakim dnem večja utopija). Če bi se še enkrat poročilabi izbrala preprosto, lahkotno poročno obleko, do tal z dolgo vlečko, ki bi se lahko odstranila ali kakorkoli spremenila v povsem nemoteč detajl obleke, brez kosti in predvsem brez metrov in metrov tila pod krilom, ki je poskrbel, da je moja `mermaid` obleka popolno stala. Pod njim se je na družinskem fotografiranju, ki je trajalo le kakšnih 5 ali 10 minut in nam je uspelo narediti kakšnih 10 fotk v enem položaju, skrivala najina triletnica in navihano kukala izpod njega, medtem, ko je bil malček, enoletnik v mojem naročju.
Obleka je zame res še vedno bistvo poroke in ni mi žal, da sem se odločila, kot sem se, imela sem svoj trenutek slave, nekaj ur svojih sanj v svoji sanjski obleki, ki je bila v veliki meri tudi moje delo, a če bi se odločala še enkrat bi izbrala drugačno, predvsem pa cenejšo obleko. S tem vas nočem prepričati, da ne investirajte v obleko, želim vam samo povedati, kaj se bo z njo zgodilo na poroki. Za nevesto, ki želi biti popolno popolna je obleka vredna vsakega evra, a če jo že drago plačate poskrbite vsaj, da bo res vredna, da bo res posebna, dragocena in morebiti celo za vedno vaša. Enkrat sem nekje prebrala, da tudi če denarja ne porabiš za eno stvar, ga pa za drugo; kar pomeni, da bi tudi denar, ki je šel za mojo obleko, odletel za nekaj drugega, najbrž še manj pomembnega. Torej naj bo vsaj vredno.
Pa ne recite, da vas nisem opozorila, se boste čudile, kako zelo drugačna je sedaj, ko jo slačite od takrat, ko ste jo oblačile.
