Ria je rojena avgusta, poleg tega sem bila jaz takrat še študentka in čeprav nisva bila povsem prepričana ali bo šla septembra v vrtec (pri starosti eno leto), sva jo vendarle vpisala. Iz preventive, ker sem planirala, da bom jeseni diplomirala, da bom začela delati in bom v vsakem primeru potrebovala varstvo, ne glede na to ali bom delala od doma ali bom hodila v službo. Ko sva oddala vpisnico nisva točno vedela ali bo dobila mesto v vrtcu ali bo to v izbranem vrtcu, niti koliko bova zares plačevala; odločila sva se, da se bova s tem ukvarjala kasneje. Dobila je mesto v vrtcu in ker sem jaz septembra diplomirala in odprla s.p., je seveda šla v jasli.
Pri Noetu pa je bila druga zgodba. Rojen je julija, kar pomeni da bi ga morali, če bi želeli, da gre z 11 meseci v vrtec, vpisati še pred rojstvom, kar pa je nemogoče. Poleg tega pa sva računala, da itak ne bo težav; jaz bom še naprej imela s.p. in bo lahko do septembra brez težav doma. Tako smo ga v vrtec vpisali marca 2016 za predviden vstop septembra 2016. Potem pa so se zadeve obrnile, ponudila se mi je služba in sem predčasno nastopila z delom – aprila. Noe je šel najprej v varstvo k teti, potem pa je tudi ona dobila službo in smo morali junija kar naenkrat najti varstvo za dva dojenčka. Ne pretiravam, če rečem, da so bili to peklenski dnevi. Kar naprej sem visela na telefonu, preklicala sem vse možne vrtce v naši občini in še parih sosednjih, zasebne vrtce, varuške, ki pridejo na dom in vse druge možne opcije. Nikjer ni bilo prostora zanju ali pa je bila cena takšna, da se nam je kar zvrtelo in ni bilo računice. Na koncu sta šla v Waldorfski vrtec, samo za tistih nekaj tednov do dopusta. Izkušnja je bila naporna, stresna in mučna, tako za otroka kot za nas starše, a se nam zaradi našega sistema drugače enostavno ni izšlo. Še zdaj mi je žal in če bi vedela, kako se bodo zadeve zapletle, službe zagotovo ne bi sprejela in bi raje še dobre tri mesece uživala z otrokom doma.
In ravno to je tisto, kar me danes muči… V naši občini in kolikor vem večini slovenskih, lahko otroka vpišeš v vrtec samo v enem vpisnem obdobju, izven tega obdobja pa lahko vložiš vlogo za sprejem v vrtec, ki pa, v kolikor so zasedene vse razpoložljive kapacitete, sploh ni obravnavana. Če rodim marca, aprila, maja ali še kasneje, kako naj nerojenega otroka vpišem v vrtec, da ga bo lahko pričel obiskovati z 11 meseci? Ne morem. Če ga vpišem naknadno, po rojstvu, pa zanj ni več mesta, ker imajo prednost otroci vpisani v vpisnem obdobju, ne glede na to, če prihajajo z druge občine, če se vozijo v vrtec 20km daleč, če so v vrtcu zgolj 3 ali 4 ure ali če so njihovi starši brezposelni. Temu ne moremo reči enako obravnavanje in enake pravice za vse, če pa moj otrok, zaradi tega, ker pač ni bil v pravem mesecu rojen, sploh ne bo obravnavan in se njegov vpis ne bo presojal pod enakimi pogoji. Sprašujem se, če to pomeni, da bomo morale mame začeti načrtovati, kdaj bomo zanosile in kdaj rodile, da ne bo težav z vpisovanjem v vrtec. Je to res smiselno?
Cena v zasebnem varstvu, kjer na 20 kvadratih spi, je in se igra 8 otrok je 250 eur na mesec. Cena v zasebnem vrtcu je še višja, a je tudi oskrba in nega temu primerna, vendar tudi tam med letom ni prostora. Zasebno varstvo na domu bi nas stalo 5 eur na uro, ne glede na to, da je v to vključen naš prostor, naše igrače, naša hrana, naša čistila, naša elektrika in voda in vse ostalo, kar bi zneslo okrog 900 eur na mesec. Bila sem zgrožena. Zgrožena nad sistemom, zgrožena nad cenami, nad ljudmi, ki izkoriščajo stisko staršev in želijo samo zaslužiti in na koncu tudi nad sabo, ker nisem prej pomislila, kaj lahko moja odločitev in odhod v službo potegne za sabo.
In letos se srečujemo z isto zgodbo. Ne jaz, pa vendarle. Otrok rojen aprila, ki bi moral v vrtec marca 2018, v letošnjem vpisnem roku ne bo mogel biti vpisan v vrtec, ker v času vpisa še ne bo rojen. Mama lahko sicer takoj po rojstvu prinese vpisno dokumentacijo, a če bodo vsa mesta že zasedena, bo otrok ostal brez varstva oziroma se lahko zgodi, da bo v primeru, da bo sprejet, hodil v drug vrtec kot njegov sorojenec oziroma sorojenka, ker v vrtcu, ki ga bo izbrala mama, ne bo več prostora. Kar je še super izid v primerjavi z opcijo, da v vrtcu sploh ne bo prostora zanj. Kaj naj naredimo mame, ki rodimo med aprilom in septembrom in smo zamudile vpisni rok pa bi otrok vendarle moral v vrtec z 11 meseci, ki nas čakajo službe ali imamo svoja podjetja, pa nimamo nikogar, ki bi lahko pazil naše malčke. Pozabljajo, da so naši starši še mladi, da sodijo v aktivno prebivalastvo in da morajo pri 50, 53 in 56 letih še vedno delati, da bodo naši otroci samostojni in odrasli preden bodo oni prišli v pokoj, da ni nikogar, ki bi nam lahko pomagal in potem, ko že dobiš službo, nimaš kam dati otroka… Resnično spodbudna, pronatalitetno naravnana politika.
Vpis in sprejem otroka v vrtec bi se moral presojati ne samo z vidika dohodkov družine, občine stalnega prebivališča, oddaljenosti, sorojencev, statusa staršev in premoženjskih okoliščin, temveč tudi z vidika socialnih okoliščin in resnične potrebe po sprejemu otroka v vrtec – ali sta starša zaposlena oziroma ali ni druge možnosti za varstvo otroka in predvsem ne bi smel biti časovno omejen. Otroka se lahko vpiše v vrtec kadarkoli med letom, vrtec pa mora zato predviditi dodatne kapacitete na osnovi raziskav natalitete. Razumljivo mi je, da v kolikor so oddelki že septembra polni, ne morejo med letom še dodatno sprejemati otrok, a zakonodajalec bi se moral zavedati, da ni sezona rojstev le od oktobra do marca, ampak celo leto in temu primerno organizirati oddelke v vrtcu. Ne vem, lahko to pomeni dve prosti mesti v skupini, lahko 20% otrok v starostni skupini ali pa 30% otrok na ravni vrtca, a ne bi smeli pozabiti na otroke, ki samo zato, ker niso rojeni v mesecih pred vpisom v vrtec, ne morejo z 11 meseci v jasli. A ga naj mama teh nekaj mesec vozi s sabo v službo ali v 25 km oddaljen zasebni vrtec oziroma plačuje zasebno varuško več na mesec kot sama zasluži?
Mogoče sem jaz izgubila pamet, da tako razmišljam, a prav vsakemu otroku bi moralo biti zagotovljeno mesto v vrtcu in žalostno je, da temu ni tako. Že itak imamo premalo vrtcev in je varstvo malčkov večni problem, potem pa so tukaj še te `interne finte`. Ne poznam razmerah v vseh slovenskih občinah, a zagotovo vem, kako je v mariborski in še marsikateri drugi in povsod je praksa enaka. Vloge za sprejem v vrtec bi se morale sprejemati in presojati vsaj dvakrat letno, naprimer marca za jesensko-zimski del leta in septembra za pomladansko-poletni del leta. Tak sistem bi bil veliko pravičnejši in enakovrednejši za vse otroke. 🙂
Šest let pozneje in je še vedno enako.
Na žalost je res tako in mislim, da bo vedno, dokler se celoten sistem ne spremeni.