Včeraj zvečer sem, medtem, ko je mož zraven mene na kavču med gledanjem filma Morilci že zdavnaj zadremal, razmišljala o globokih stvareh. O prihodu otrok, o spremembi najine zveze in smislu poroke. Včeraj je bil namreč dan D, pred točno štirimi leti, torej 18.12.2012 sem naredila prvi test nosečnosti in izvedela sva, da bova postala starša. Bilo je magično. Resnično sva bila srečna. Čeprav sem imela srečo, da je uspelo takoj, sem bila ves čas na trnih, vznemirjenje pa je bilo resnično veliko in sreča popolna. Ko izveš takšno novico, se ti sprva sploh ne zdi resnična in traja nekaj dni, da se te sreče in veselja začneš zavedati, da postaneš resnično hvaležen. Kot bi bilo danes, se spomni, da svojega navdušenja nisem mogla skrivati in da sem takoj želela povedati celemu svetu. Šele s časom sem se zavedela, da je to vendarle najina stvar, najina skrivnost in da bodo vsi ostali izvedeli, ko bo čas za to, torej po morfologiji.
Prihod dojenčka je velika stvar, pomemben dogodek in velika prelomnica v življenju. Gre za trenutek, ko sebe postaviš na drugo mesto in postaneš center sveta drobnemu bitju. Dober mesec po Riinem rojstvu sem na Facebooku delila spodnji status, in z njim se še vedno popolnoma strinjam. Dobra tri leta nazaj je popolnoma ubesedil moja občutenja in še zdaj jih. Le da se je ta ljubezen do sedaj še pomnožila in sedaj na prvem mestu stojita dva.
“Vedno sem bila sama sebi prva, in edina. Vse dokler nisem spoznala njega in ugotovila, da obstaja prava ljubezen, klik. Da se res lahko zgodi kemija, se preden nekoga vidis in da je zgodba o ljubezni zivljenja resnicna. Od takrat sva bila na prvem mestu dva in moj svet se je razsiril. Nic vec nisem gledala le nase, od tedaj so bile njegove zelje zame vedno nekaj korakov pred mojimi. Vse do sedaj,ko sva oba stopila na drugo mesto in na piedestal postavila sonce najinega zivljenja, ogenj najine ljubezni, bistvo najinih biti. Odslej oba dihava zanjo. Najino glavno poslanstvo je postalo zadovoljiti njene potrebe, iz nje narediti dobrega in postenega cloveka,osebo,ki bo pustila pecat svetu in sledila svojim sanjam. Uresnicila sva najvisjo vrednoto clovestva in odtedaj nesebicno, brezpogojno, vdano in iskreno deliva ljubezen, ki sva jo toliko casa drzala zase. Nikoli vec ne bova na prvem mestu,a to je najboljse drugo mesto na svetu in edino,ki se lahko enaci s prvim. 
🙂 Ljubezen do otroka je najbolj pristno custvo,ki ga clovek lahko izkusi in sele,ko to dozivis, se lahko zavedas,kaj pomeni tako mocno ljubiti,da bi dal zivljenje,samo za to,da bi mu zagotovil trenutek srece.”
Včeraj pa so se mi po glavi podile misli, kaj bi naredila drugače, če bi bila še enkrat (prvič) noseča. Glede na to, da sem bila zelo umirjena nosečka, da nisem zganjala nobene panike, delala cirkusa okrog priprav ali zapravljala na stotine evrov za novega družinskega člana, najbrž ne veliko stvari, nekatere pa vendarle.
- Malce prej bi si v popolnosti pripravila torbo za v porodnišnico; to pomeni vključno z zobno ščetko, zobno pasto in krtačo za lase; te tri stvari sem namreč obakrat pakirala tik pred odhodom, ko sem nanje že skoraj pozabila,
- Otročku bi sama zašila komplet za prihod domov; ko sem rodila Rio, že nekaj let nisem aktivno šivala in niti na pamet mi ni padlo, da bi ji lahko kaj zašila sama, pri Noetu pa si enostavno nisem vzela časa,
- Nikoli več ne bi kupila stajice, ker se je pri nas izkazala za povsem neuporabno. Ria je bila v njej le stežka in je kasneje začela od jeze gristi lesene stranice, pri Noetu pa je sploh nismo sestavili,
- še vedno sem v dilemi glede nakupa počivalnika; mi smo pri obeh uporabljali Tiny Love, a sta bila v njem res zelo zelo malo, Ria morda samo nekajkrat po nekaj minut, Noe pa morda dvakrat. Čeprav je Tiny Love odličen, ker se ga lahko povsem poleže, je bil čisto nepotreben nakup in bi lahko bila ta čas tudi na tleh,
- prvič sva z Matjažem v veri, da vsak otrok potrebuje kakšno stekleničko in dudo, nakupila tega na zalogo, toliko, da sem se jih potem komaj znebila, tri različne znamke, proti krčem, silikonska steklenička, ki je prijazna otroku in prijetna za držanje; nobene niti iz embalaže nismo vzeli, ne prvič, ne drugič. Tudi Riine dude so ostale povsme neuporabljene in imeli smo jih vsaj kakšnih 10. Torej, tega ne kupujte vnaprej, ker morda sploh ne boste potrebovali,
- enako napako sva storila s termo torbico, ki sva jo kupila, sploh ne vem, zakaj in sva jo že dva tedna po prvem porodu prodala,
- nikoli nismo imeli hojic, gugalnic za vrata, različnih stolčkov za posedanje in podobnih zadev in srečna sem, da tega nismo kupovali, ker je samo nepotrebno,
- njabolj neumen in nepremišljen nakup je bil vsekakor digitalni sterilizator stekleničk in dud, ki smo ga kasneje original zapakiranega, z računom prodali dalje; zakaj bi ga sploh naj potrebovali, če pa sta se oba izključno dojila.
Vsekakor pa je bilo tudi nekaj pametnih odločitev, takšnih, ki bi jih ponovila vsakič znova:
- še vedno bi se poslužila pralnih plenic, ki so se pri Rii izkazale za najboljšo možno odločitev in smo jih uporabljali dokler ni postala suha, tudi v vrtcu, medtem, ko smo jih pri Noetu uporablajli samo prvih nekaj mesecev, ker je bil preobčutljiv za mokroto in jih enostavno ni maral, čeprav ga nikoli nismo pustili v polulani plenici, so mu šle strašno na živce in tako jih sedaj uporablajmo samo, kadar ima težave s prebavo, kadar smo doma oziroma ima vneto ritko, zakaj so pralne plenice zakon in katere smo preizkusili mi, pa v kratkem,
- spet bi nakupila veliko zalogo tetra plenic, ker so res zlata vredne in jih lahko uporabiš za čisto vse; brisanje bruhanja, za prekrivanje vzglavja v posteljici, za pokrivanje med dojenjem, za umivanje in brisanje, pri hranjenju namesto slinčka, za pokrivanje ramen, kadar otrok podira kupček, za zaščito ležišča, za cartanje, kot podlago pri previjanju in še veliko več,
- ponovno ne bi kupila prav nobene otroške kozmetike – v prvem mesecu je otroška kozmetika povsem nepotrebna, mi smo uporabljali zgolj mandljevo mleko in še mesece kasneje je bilo tako, otroška koža pa je bila nežna, svilnata, mehka, vlažna in sijoča, brez nepotrebnih dodatkov, krem, dišav in podobnega,
- dojenje – zdi se mi vredno vsake minute truda in časa in če imate možnost, se ga držite, jaz sem ga oboževala in ni bolj enostavnega hranjenja dojenčka kot je dojenje in tudi najceneje ter najbolj zdravo in hranilno je; mi v času, ko sta bil apolno dojena, torej prve štiri mesece in tudi kasneje, ko smo začeli z uvajanjem goste hrane, tam do šestega oziroma sedmega meseca, nismo dajali nobenih čajev, vode in podobno, oba sta se dojila in s tem dobila vs ekar sta potrebovala,
- nikoli nismo imeli vrtiljaka nad posteljico, uspavalnih naprav ali igračk, senzorjev oziroma elektronskih varušk in drugih animacijskih zadev, tudi igračk na vozičku ne, razen občasno kakšno, pa tega ni nihče potreboval; tako se v postelji ali vozičku nista nikoli igrala, ampak spala.
Obakrat smo zvozili brez številnih pripomočkov, brez katerih dandanes marsikatera mama ne zmore oziroma, ki so tako priljubljeni na tržišču in predstavljajo samo velik izdatek, učinkovitost pa je nato zelo vprašljiva. Seveda je vse odvisno od otroka, kako se hrani, kako zaspi, od mame ali doji ali ne in veliko drugih faktorjev, a midva sva se odločila, da bova zadeve poskusila izpeljati čimbolj preprosto in naravno. Tudi nosilke nismo imeli, ne prvič ne drugič in smo isto vse uredili, pa sem bila prva dva meseca po Noetovem rojstvu z obema sama, z njima hodila na sprehod in kasneje vsako jutro Rio z dojenčkom vozila v vrtec, pa nikoli nismo imeli težav. Nosilke nisem nikoli pogrešala. Res je, da tudi morebitnih prednosti ne morem poznati, a niti slučajno se mi ne zdi potrebna zato, da lahko doma z otrokom v nosilki kuhaš ali sesaš. Ne vem, to se mi zdi neprimerno in to sem vedno počela, ko sta otroka spala ali se igrala. Tudi nobene blazine za spanje ali dojenje nisem imela in je tudi nisem pogrešala. Morda nisem poznala njenih prednosti in bi me , vkolikor bi jo imela prepričala, a tega sedaj ne morem vedeti.
Povzela sem nekaj mojih spominov, kmalu pa kaj več o odločitvah, ki terjajo razmislek; kot je avtosedež, pralne plenice, voziček in podobne zadeve.
Vsekakor pa bom vesela tudi vašega mnenja, zakaj ste kaj, česar jaz nisem uporabljala koristile in kaj so prednosti oziroma česa niste in podobno. Dobrodošlo 🙂
