Dokler nisem postala mama, si še predstavljati nisem znala, kaj pomeni nakup kvalitetne in udobne obutve za otroke, vedno se mi je vse zdelo tako preprosto – pač kupiš, kar ti je všeč, potem pa sem videla, da to sploh ni tako; kateri čevlji so najbolj primerni za otroško nogo, kateri so dovolj kvalitetni in udobni, kateri dovolj dihajo in so cenovno sprejemljivi (sploh si nisem znala predstavljati, da so otroški čevlji v večini dražji od čevljev za odrasle), poleg tega pa še lepi, čimbolj barvno univerzalni in primerni za čim več kombinacij ter po možnosti še otroku všeč (ko postane otrok starejši, je to zelo pomemben faktor). Če imajo otroci visok nart, široko nogo, plosko stopalo ali kakšno drugo posebnost, pa se temu pridruži še iskanje prav posebnih modelov, načinov zapiranja in obuvanja in nakup obutve postane cela znanost. Sprva se mi je zdelo zelo zapleteno, zdaj pa sem že navajena in jima čevlje običajno kupujem kar sama (točno vem, kakšne velikosti katere znamke nosita, poleg tega pa nimata nekih posebnosti in je zato nakup toliko lažji). Tako sem bila, preden sem postala mama, tudi velika nasprotnica Crocs-ov in čeprav so vsi govorili, kako so udobni, prijetni in praktični, mene niso prepričali, še posebej ne, ko sem videla, da jih ljudje nosijo v kino, v trgovino, v nakupovalni center in nekateri celo na večerjo. To pač ni obutev za med ljudi in če jih že nosite, jih nosite doma, na vrtu, na njivi, na vikendu ali na morju (plaži), nekje, kjer vas ljudje ne vidijo in kjer je povsem nepomembno, kaj imate obuto in kako izgledate. In čisto odkrito, na moški nogi številka 45 niti slučajno ne izgledajo ljubko, prikupno ali lepo. Tako sem bila zelo dolgo tudi proti Crocs-om za otroke.
Vse dokler jih nista moja starša kupila Rii na prvem skupnem dopustu v Biogradu. Domov sta prinesla živo rumene natikače in jaz sem bila strogo proti, medtem, ko se je mala, še ne eno leto stara gospodična, zaljubila v njih. Nikoli ne bom pozabila, kako prikupno je `racala ` v njih; zaradi velikosti podplata je imela dovolj opore, kar ji je omogočalo zanesljiv in varen korak, še posebej zato, ker je komaj prav shodila, poleg tega je lahko z njimi hodila po kamenju, asfaltu, zemlji in tudi vodi, bili so enostavni za čiščenje, hitro so se posušili in ni imela težav s kamenčki, ki so jo sicer nenehno mučili pri klasičnih sandalih za v vodo. Po desetih dneh na morju, je Crocse nosila tudi doma, pa ne samo na vrtu in dvorišču, ampak tudi na sprehod in v bližnjo trgovino. Prekršila sem vse, kar sem do tedaj govorila, a le zato, ker sem videla, da je moj otrok zadovoljen in da se v njih udobno počuti. Kaj vse naredimo za svoje otroke, kajne?
Drugo leto sem ji seveda kupila nove. In leto kasneje je svoje prve, v velikosti 18, dobil tudi Noe in to celo takšne, ki so glede na toploto spreminjali barvo iz rumene v zeleno in obratno. Midva še vedno ne nosiva Crocs-ov, ker se mi še vedno ne zdijo primerni za odrasle, ker mi ne izgledajo lepo na veliki nogi in ker odkrito, sploh ne vem, kam bi jih obula, medtem, ko jih Ria nosi že tretje poletje. Tokrat sta jih lahko izbrala celo sama, v bistvu jih je za oba izbrala Ria in tako je zase izbrala Frozen (bi sploh lahko pričakovali kaj drugega), za Noeta pa Star Wars (žal Ribič Pepe ne obstaja 😉 ). Seveda smo jih vzeli s seboj na morje, kjer so sprobali čisto vse terene, se skopali v vodi, bili polni mivke, se veselo gulili na poganjalcu, velikokrat leteli po zraku in udarjali ob tla (samo zato, da so lučke svetile) in preživeli. Vse terene, vse razmere, vso premetavanje, plavanje in cepetanje. Dovolj zaprti so, da jima not niso uhajali kamenčki, a hkrati enostavni za obuti in sezuti, praktični so, ker so lahko natikači ali pa se z eno potezo spremenijo v sandale. In ne glede na to, kako zelo jih včasih nisem marala, se mi sedaj zdijo super izbira.
So praktični, neobčutljivi, stabilni, zračni in poleg vsega še vabljivi za otroške oči in čeprav so meni še vedno najbolj všeč enobarvni, je včasih otrokom pač potrebno pustiti veselje. Sploh ne morem verjeti, da bom to rekla, ampak so super obutev za otroško tekanje po travi, plezanje po toboganu, vožnjo s kolesom ali poganjalcem, skakanje po vrtu in polivanje z vodo. Vse prenesejo in otroka jih imata rada in to je najpomembneje. Sploh se ne rabim sekirati, kaj če se zmočijo, kaj če stopita v blato, kaj če bodo polni peska, ker jih samo speremo pod vodo in pustimo da se posušijo ali pa jih, zaradi neučakanosti, obujeta kar mokre. Ne marata japonk, ne marata kakršnihkoli drugih natikačev, Crocse pa obožujeta.
Sta mi dala vetra, a ne? Vse za njuno zadovoljstvo. 🙂
________________________________________________________________________
Objava je nastala v sodelovanju s spletno trgovino Fossecl.si in znamko Crocs.
Tudi sama sem enakega mnenja kot si bila ti. Sama sem proti zato, ker tako blazno odsvetujejo to obutev. Ker otrokom želimo le najboljše, mu bom tudi kupila vredu obutev, da se bo njegovo stopalo pravilno razvijalo. Moj otrok ima zelo visok nart in težko dobimo obutev, zato sem že razmišljala o crocsih. Me pa je tvoj blog deloma že prepričal, da poskusimo 🙂
Mi sicer kupujemo obutev, ki je res primerna za otroško nogo (v glavnem), o Crocsih pa se ne morem ravno odločiti, nekateri trdijo, da so super, drugi da niso, jaz pa menim, da v teh dveh ali treh poletnih mesecih prevlada predvsem praktičnost, ki je tukaj res očitna in neprimerljiva s katerokoli drugo poletno obutvijo, ker ni težav z obuvanjem, sezuvanjem, umivanjem, pranjem, zapenjanjem in mi je prihranjenega veliko pregovarjanja okrog obuvanja. in tudi, če mogoče res niso ok za otroško nogo, jima teh nekaj ur na dan v poletnih mesecih ne bo uničilo stopal. 🙂