Kadar se kam odpravljamo, sploh ni pomembno če in kolikokrat je šla hči na stranišče, ker jo bo takoj, ko bomo prišli v prvo trgovino spet pritisnilo, še posebej, če imajo velike toaletne prostore z mini straniščem prav za otroke, ki je za deklice poslikano z morskimi deklicami in ribami in za dečke z gusarji in papagaji, kot je to v enem izmed mariborskih nakupovalnih središč. Kadarkoli se tam zadržimo več kot eno uro, je obisk toalete nujen in čeprav je to zanjo super doživetje, ker je lulati med morskimi deklicami in ribicami pač sanjsko, je zame nočna mora.
Nikoli ne bom razumela, kako smo oziroma so lahko ženske tako nemarne in nesnažne. Včasih čistoči na toaleti nisem posvečala takšne pozornosti, sem pač obrisala, obložila s papirjem, menjala kabino, zadnje čase pa me vse bolj moti in nimam pojma, kako nekaterim uspe stranišče, ki ga zaposleni čistijo vsaj trikrat na dan spremeniti v totalni svinjak. Stopiva v otroško kabino – majhna straniščna školjka in prikupne nalepke so namenjene otrokom, ki se ob pomoči staršev navajajo na uporabo stranišča (namesto kahle) ali jim je zaradi lažje dostopnosti ljubše majhno stranišče, le-to pa je skoraj vedno (v 90%) tako umazano, kot bi ga uporabljali otroci sami, kot da starši po otrokovi samostojni uporabi stranišča ne bi preverili in sčistili ali kot bi ga uporabljale celo mame. Nalepke na stenah so potrgane, toaletni papir nametan po tleh, straniščna deska pa povsem umazana. Četudi je stranišče otroško, še ne pomeni, da je lahko tudi umazano in če vanj spremiš svojo hči, še ne pomeni, da lahko svojo ta zadnjo nanj prisloniš tudi ti. Vsakič znova sem razočarana in se sprašujem, kakšni starši spremljajo otroke na stranišče, kakšen zgled jim dajejo in kaj jih s tem učijo.
Najbrž ne rabim razlagat, da je stanje na ženskih straniščih ponavadi kar podobno, če ne še hujše. Ko sem že začela verjeti, da so umazane straniščne deske in nametan toaletni papir težava srednjih šol in fakultet, sem bila soočena s kruto realnostjo, da so še večja težava javnih stranišč. Razumem, da so toalete polne bakterij, da so umazane, da so neprijetne in da se nekaterim gnusijo, a to še ne pomeni, da lahko ti, ker pač ne želiš staknit kakšne bakterije stoje opravljaš svojo potrebo in pri tem umažeš celotno desno, na deski, ker sedeti ne želiš, stati ob stranišču pa ne moreš, stojiš oziroma čepiš (ja, dejansko, z nogami na deski) ali ne sčistiš za seboj, ker se ti gnusi prijeti ščetko ali obrisati lastno nesnago. Javna stranišča so namenjena ogromnemu številu ljudi in potrebno se je zavedati, da mora vsak sčistiti za sabo, da bodo ostala čista in da lahko pričakuje, da bo tudi sam prišel v čisto. Če imaš odpor do javnih stranišč, jih pač ne uporabljaj. Če nisi dovolj skrbna in zavedna, se jim izogibaj. Če se ti zdijo umazana, nosi s seboj čistilne robčke ali papirnate obloge za straniščno desko. Če ne znaš počistiti za seboj, pa raje sploh ne packaj.
Da ne govorim o tem, da ženske mečete higienske vložke in tampone v straniščno školjko, čeprav že moja hči ve, da to ni dovoljeno. Da puščate papirčke in ovitke nametane po tleh toalete in da te včasih ob odprtju koša preseneti neprijeten prizor, ker higienskih pripomočkov ne znate pravilno zapakirati in odvreči. Žene, matere, ljubice, vzgojiteljice, učiteljice, alfa in omega vsake družine, ženske, tako nežne, ljubeče, čutne in iskrene, zgled otrokom in njihov prvi in najpomembnejši stik z življenjem, pa takšne packe. Lahko se izgovarjate na otroke, lahko prelagate krivdo na čistilno osebje ali pa preprosto pogledate resnici v oči. Vsaka je že kdaj prišla na umazano stranišče; o bog, kar slabo mi postane, ko se spomnim, kaj vse sem že videla in predstavljajte si, da bi imeli takšno nesnago doma. Kadar svinjarijo pusti drugi, se nam vedno gnusi, kadar jo pustimo sami, nam je zanjo vseeno.
V letih, ko sem še zahajala ven in je bila gneča na ženskih toaletah vedno enormna in se vrsta ni nikamor premaknila, sem pogosto obiskala moško toaleto; naj se sliši še tako čudno, razen pisoarjev v njej ni nič drugače, no, in tega, da je veliko bolj čista. Kolikokrat sem slišala, da so moški packi, a kadarkoli sem obiskala moško toaleto, so bila stranišča veliko bolj čista in urejena, najbrž zato, ker jih manj koristijo, vsekakor pa tudi zato, ker so, kljub temu, da jih imamo ženske za packe, veliko bolj snažni. Dokler ne vidiš, kaj je sposobna ženska pustiti za seboj, tega sploh ne moreš verjeti.
Vzamem toaletni papir, si ga debelo namotam okrog roke in obrišem urin iz straniščne deske, nato jo v celoti obložim s čistim toaletnim papirjem in nanjo posedem hčerko. Tri minute priprav, za dvajset sekund akcije. Pospravim toaletni papir, spustim vodo, zaprem pokrov in zapustim toaleto čisto. Obvezen postanek je seveda še umivanje rok pri mini umivalniku in sušenje v napravi za sušenje rok, tudi poleti. Lulanje, ki je zanjo prava dogodivščina, je bilo zame instant opravilo s kupom nepotrebnih opravkov.
Pričakujemo, da bodo naši otroci vljudni, spoštljivi, skrbni, urejeni, uvidevni in odgovorni, pa jih učimo ravno obratno in jim dajemo zgled, ki ga bodo nekoč s pridom uporabili. Dodatna minuta ti ne bo porušila urnika, bosta pa nekomu tvoja skrbnost in snažnost narisali nasmešek na obraz. Pri koriščenju javnih toalet se je potrebno zavedati, da jih je bilo pred nami tam že na tisoče in jih vsaj toliko pride še za nami. In če se bomo tega zavedali in bomo za seboj vselej počistili, bo obisk le-teh prijetnejši, poleg tega pa ne bodo več veljale za gnusne in umazane. Noben nakupovalni center, restavracija, hotel ali trgovina ne more ohranjati toalet čistih, če jih uporabniki zanemarjajo. Zavedajte se tega.
Če ti ne želiš sesti na umazano, tudi drugemu ni potrebno!
