V petek sem šla po zelo zelo dolgem času ven. Če izpustimo tu in tam kakšno večerjo (dvakrat letno s prijateljicami) in kakšno pozno pijačo, ki se je zaključila najkasneje ob enajstih, v preteklih (skoraj) petih letih nisem ponočevala, zato je bil petkov večer še toliko dragocenejši, nanj pa sem se pripravljala že od četrtka, ko sem ob osmih zvečer hitela kupovat nekaj novega za obleči. Že zjutraj sem imela tako vse pripravljeno; oblačila, čevlje, torbico, lasje so bili pobarvani, nohti nalakirani, samo čakala sem, da bo ura šest in se začnem urejati – zato, da ne bo spet panike, da ne bom v zadnjem trenutku norela sem in tja in da ne bom totalno živčna, ker bo šlo kaj narobe, kot reče moj mož. `Timing` super, make up super, frizura super, vse je štimalo, ko sem se ob 18.40 začela oblačiti, potem pa mi je mali s svinčnikom porisal bele hlače in 5 minur pred odhodom sem doživela rahli živčni zlom. Kako naj jih zdaj rešim, s čim naj to sčistim? On sedmih, ko bi že morala biti na pijači s prijateljico, sem doma čistila hlače in jih sušila s sušilcem za lase; v tistem trenutku bi najraje ostala doma, pa nisem, ker večera na katerega sem se pripravljala dva dni, nisem smela zamuditi.
Zamujala sem pol ure, a bila še vseeno prezgodnja in bele hlače mi ta večer niso bile usojene, saj mi je nanje padla še jagoda in med čiščenjem je na njih ostala sled rjavega recikliranega papirja (na srečo se to vsaj ni videlo). Visoke pete, rahlo umazane bele hlače in čakanje so mi skoraj pokvarile večer, pa se nisem vdala. Dobra družba je vse popravila in modna revija znamke DH fashion je bila res vrhunska. Imele sva se super. Čudovite slaščice, okusni cakepopsi, foto stena z baloni, čudovite kreacije, veliko smeha in ženski pogovori so naredili večer popoln. David se je znova izkazal in čeprav vsakomur privoščim uspeh, sem še posebej vesela za ljudi, ki jih poznam in za katere vem, da so za to garali in si to resnično zaslužijo. Srečala sem nekaj ljudi, ki jih že dalj časa nisem videla in se vrnila kakšnih 6 ali 7 let nazaj, ko je bilo ponočevanje še zelo priljubljeno in so v Mariboru živeli klubi kot je (predhodno bila Samsara) bil Plus, KMŠ in Trust.
Modno revijo sva podaljšali v ženski večer oziroma noč in si, kljub temu, da sva obe mami, privoščili nočno zabavo. Če bi rekla, da je bilo super, bi bila preskromna. Imeli sva se odlično. Včasih za super večer ne potrebuješ drugega kot dobro prijateljico in iskren ženski klepet, ki te hkrati zabava, nasmeje in ti odpre oči. Že dolgo me ne zanimajo moški (drugi moški razen moža), tesno plesanje, prilizovanje, brezplačne pijače in širjenje kroga bežnih znancev. Pravzaprav me to nikoli ni zanimalo, ker nikoli nisem bila ženska, ki bi bila željna pozornosti, ki bi jo interesirali neznanci, ki znajo z besedami in ki bi jo bilo možno zavesti z dvema pijača in zguljenimi komplimenti, na to nikoli nisem padala in takšne stvari mi gredo bolj na živce kot da bi mi godile, zato se mi vprašanja kot so `A danes pa kar sama zunaj?, Kje pa imaš moža?, Sem mislil, da imaš uro?, A si še vedno tukaj?` ne zdijo primerna in čeprav so mi po eni strani zabavna, smešna in tipično moška, se mi zdijo povsem nesmiselna. Zakaj pa mama, žena ali partnerka ne bi smela ven, zakaj pa ne bi kdaj za otroke poskrbel mož, zakaj pa si ne bi smela vsake toliko privoščiti večera zase in odklopiti od vseh obveznosti in skrbi?
Otroka sta bila na varnem, z očetom, ki ju je okopal, jima prebral pravljico in ju dal spat in jima ni čisto nič manjkalo, midva pa si prav tako povsem zaupava in drug za drugega dobro veva, da ni razloga za skrb, da so dvomi odveč in da ne greva ven zato, ker bi iskala svobodo, avanturo ali spremembo dinamike v razmerju, temveč zato, ker včasih pač paše večer zase in ker se še vedno rada druživa s prijatelji (čeprav bolj poredko).
Ko mi nekdo omeni, da ni primerno, da ni pravilno in da je čudno, da gre mama ven, mi grejo lasje pokonci, še posebej zato, ker je pri meni to res zelo redko. Zaslužim si čas zase, zaslužim prost večer (na vsakih nekaj mesecev ali let) in breskrbno druženje z ljudmi, ki jih že dolgo nisem videla. Kljub prstanu na roki in dvema malčkoma v domačih posteljah, sem še vedno mlada ženska polna energije in zaradi preobilice stresa tudi željna sproščene zabave, še vedno sem zabavna in družabna in v tem, da grem ven, ne vidim nič slabega. Če bi bila samska in ne bi imela otrok, bi bilo povsem sprejemljivo in samoumevno, da sem vsak vikend zunaj, zdaj pa je precej čudno, če grem po nekaj letih v klub in pridem domov ob pol štirih zjutraj? Itak pa sem v petek videla, da v vseh teh letih nisem nič zamudila in da je stanje na sceni še vedno takšno kot pred 5imi leti, torej je čisto dovolj, če grem ven enkrat na leto ali enkrat na pet let; ženske še vedno nosijo previsoke pete in prekratka krila, moški imajo po dveh kozarcih pijače še vedno občutek, da lahko osvojijo vsako, še vedno so aktualne enake fraze in srečala sem iste ljudi kot takrat, edina razlika je ta, da danes večina ves čas visi na telefonih, mi pa smo se takrat dejansko družili in plesali.
Tudi mame lahko gremo ven, ker zato nismo nič slabše mame, nič manj iskrene partnerke in nič manj zveste žene. Če si vzamemo čas zase, je to samo dokaz, da se znamo sprostiti, da znamo odklopiti in da se zavedamo, da je družabno življenje prav tako pomembno kot družinsko. Še vedno smo samo ljudje in vsi potrebujemo občasno sprostitev in druženje. Zaslužimo si to, pravico imamo do tega in dokler ne pozabimo, da smo tudi mame in žene, so takšni izhodi povsem sprejemljivi in zaželeni. V takih trenutkih možem pokažemo, da jim zaupamo, da so sposobni poskrbeti za otroke, jim prepustimo vajeti, četudi ni vse tako kot bi me želela, hkrati pa same sebi dokažemo, da lahko preložimo odgovornost na druge in vendarle ne gre nič narobe.
Ne ozirajte se na mnenje drugih; nekateri gredo ven iskanti avanture, drugi se gremo preprosto družiti in zabavati. Vsaka mama rabi čas zase in zato si ga brez slabe vesti privoščite. 🙂
