Prazniki so mimo in tudi bolniške je končno konec. Upam, da vsaj za nekaj časa. Stanovanje je čisto in pospravljeno, perilo oprano in zlikano, kosilo za jutri skuhano, pecivo pripravljeno, kopalnica je sčiščena, avto tudi, midva pa bi potrebovala še kakšen dan dopusta. No, vsaj jaz vem, da bi ga. In glede na to, da nisem vsega postorila sama, bi najbrž prav prišel tudi Matjažu. Na srečo je jutri vsaj že sreda, a meni se zdi kot ponedeljek, dolgi ponedeljek, glede na to, da bom v službi 10 ur, kar po tako dolgih praznikih, res ne sede. Pozabila sem si kupiti mesečno, nimam pojma, kaj bom imela za malico in čaka me jutranje umivanje las. Popoln dan bo jutri. 🙂
Približuje se moj rojstni dan. Ni okrogel, ni poseben, a je rojstni dan. Pa čeprav to pomeni, da bom spet veliko kuhala in pekla, mi to na srečo ni problem, poleg tega sem si za letos omislila nekaj malo drugačnega. No, in ker bi mogoče dan ali dva oddiha dobro del, sem možu predlagala prav slednje. Odkar se nama je pridružila Ria, še nikoli, zares nikoli (to je dobra tri leta) nisva bila nikjer za dalj časa sama; niti cel dan, kaj šele čez noč. Razmišljala sem, da bi mogoče bil čas, da sva spet malo samo midva. Ne samo za par uric ali kratek izlet, ampak za kakšen dan in noč. Premišljevala sem dolgo in odkrito, še sedaj. Misel se mi zdi mamljiva, a zelo utrujajoča. Ria bi brez težav zaspala, tudi Noe se bi najbrž kar vnesel, a skrbi me, da bi bila potem naporna noč, kaj če bosta zadnji trenutek zbolela, kaj če bo Noetu ravno izraščal nov zob, in še in še in še.
A dilema ni dolgo trajala. Z moške strani je prišel kratek in odločen `ne`. Brez otrok ne gre nikamor. Res je, da jih vedno povsod jemljeva, ne koristiva pogosto varstva oziroma zgolj in samo takrat, ko je zadeva resnično nujna in se ne moreva midva uskladiti, kar je res samo parkrat na leto; pred poroko so to bile plesne vaje, kar je pomenilo 5 ali 6 krat po dve uri. Stojiva na stališču, da so otroci najina skrb in te odgovornosti ne želiva prelagati na druge. A se mi vendarle zdi, da bi mogoče bil čas, da dava njima kakšen dan počitka od naju in nama dan samo za naju. Da v miru skujeva načrte za naprej, da sanirava gradove v oblakih, da se končno pogovoriva še o čem drugem kot o obveznostih, otrocih, plenicah, trgovini, položnicah in službi in zategneva vez, ki se mi zdi na trenutke malo preohlapna.
Mislim, da me čaka posebno dolga sreda. Mogoče mi ga pa uspe prepričati.
In mimogrede, zbiram predloge, kam se odpraviti … 😉
Love, Gabrijela
