Zadnje čase se vse večkrat vprašam, zakaj sem se sploh odločila za študij prava. Pred vpisom na fakulteto sta zame obstajali samo dve opciji; študij modnega oblikovanja ali prava. Ker nisem hotela oditi v Ljubljano, sem se odločila za slednje, poleg tega se mi je zdelo dobra osnova za vse nadaljnje poslovne in druge poti, hkrati pa me je vedno zanimalo in veselilo. Videla sem se v odvetništvu in obljubljali so nam službe. To je bilo 8 let nazaj. Danes jim ne bi več verjela.
Še vedno me zanima pravo in še vedno si želim delati na področju kazenskega prava, to je edino področje (poleg sociale in družine), ki je zares moje in me vedno znova pritegne. Celo tako zelo, da bi šla v kriminalistiko. A sem se vdala. Obupala sem nad našim sistemom, nad sistemom študija in zaposlovanja, nad ljudmi, ki svojega dela in položajev ne jemljejo dovolj resno, nad vezami in poznanstvi, ki odpirajo vrata namesto znanja, izkušenj in volje, nad ljudmi, ki preferirajo posameznike in javnimi institucijami, ki učijo eno in počnejo drugo. Kakšna je verodostojnost ustanove, če sama počne vse drugo kot tisto kar določajo zakoni, statuti in pravilniki. Ljudje so kar naenkrat postali preveč samosvoji, svobodni in brez kontrole, da o etiki ne govorimo. Nihče ni nikomur odgovoren in vsak lahko počne kar ga je volja, še posebej prisotno je to na fakultetah, kjer nad profesorji ni zadostnega nadzora, za svoje napake pa sploh ne odgovarjajo.
Takoj po diplomi sem bila trdno prepričana, da bom s študijem nadaljevala in se odločila za doktroski študij prava. Čeprav je zares drag, se mi je to zdela dobra odločitev, a sedaj ne mislim več tako. Že res, da je doktorski študij domena vsakega posameznika in da je le od tebe odvisen napredek in potek tvojega raziskovalnega in znanstvenega dela, a brez mentorjev in profesorjev ne gre, le-ti pa svoje delo opravljajo zelo različno. Nekateri so zelo ažurni, skrbni, striktni in aktivni, drugi se po več mesecev ne javljajo, ne odgovarjajo na elektronsko pošto in ti, ko se končno spraviš k delu in nekaj narediš (ker roko na srce, noben doktorand nima samo študija) ovirajo študijsko pot ter zavlačujejo že tako dolge postopke.
Zato se v tretji letnik nisem vpisala. Prvič ne zato, ker sploh ne vem, koliko je še to smiselno in enostavno potrebujem premor od vsega tega; od študija, faksa in ljudi, ki so premalo odgovorni, drugič, ker se mi zdi škoda zapravljati takšne zneske denarja za storitev, ki je opravljena tako površno in nekakovostno (v bistvu sploh ne vem, kaj za ta denar dobimo; par tisoč evrov, ki gredo neznano kam – predavanj ni, za vse ostalo pa moraš poskrbeti sam; ostanejo samo izpiti, ki jih je le peščica, pa tudi pedagoško delo je s strani posameznikov opravljeno zelo nestrokovno) in tretjič, ker me je vse skupaj minilo in sploh nimam več želje ali zagona. Žal mi je le za denar, ki je šel za prejšnja dva letnika in zato mislim, da bom, kljub pomanjkanju motivacije in časa, pot nadaljevala. Korak po korak se daleč pride.
Dobila sem celo informacijo, da doktorskega študija glede na zahtevnost programa ni več mogoče delati zraven vseh ostalih obveznosti. Pa ja. Potem pa mi naj pokažejo enega doktoranda, ki zgolj študira in raziskuje, ki ne dela, nima partnerja ali otrok in se ne ukvarja še z miljon drugimi rečmi. Le komu mažejo oči. Ko sem se odločala med kariero in družino (to odločitev sva z možem družno sprejela še preden sva začela s širjenjem družine), sem se odločila, da na prvo mesto postavim družino in ji kariero podredim. Sem ena tistih oseb, ki ne vidi smisla v grajenju kariere, če potem uspehov nima s kom deliti. Vedno sem si želela biti mlada mamica, da bom lahko sledila svojim otrokom, da bom lahko aktivna, da bom imela čas zanje, da se bom lahko čim bolj poistovetila z njimi in da zame ne bodo zgolj življenjski standard temveč poslanstvo. Vsaka ženska se sama odloči, kdaj je pripravljena na materinstvo in to spoštujem. Eni prej drugi kasneje. Kaj več na to temo pa kdaj drugič.
Torej, svojega znanja ne mislim zanemariti in dokler ga lahko koristno vnovčim, ga bom uporabljala in širila. Zato sem se odločila, da vam omogočim, da mi pošiljate pravna vprašanja, ki se nanašajo na vaše življenjske situacije (družino, socialo, premoženje, dedovanje ipd.) ter enkrat na teden tri vprašanja objavim ter nanje odgovorim in podam pravno razlago. Vsi podatki bodo seveda prikriti, tako da se za varstvo osebnih podatkov, ni treba bati. Pravna vprašanja bodo objavljena vsak četrtek, vedeti pa morate, da ne gre za zavezujoča pravna mnenja in da je podano pravno mnenje namenjeno zgolj splošni orientaciji v opisanem primeru ter razlaga ne more služiti za splošno reševanje pravnih težav. Svoja vprašanja mi lahko posredujete v inbox ali na info@mamintwist.com.
Z veseljem vam bom pomagala,
Love, Gabrijela
