Moja omara in oblačila, ki jih podarim

Odkar sem postala mamica se je moj stil oblačenja malce spremenil. Na stran sem postavila vsa mini krila, kratke oblekce, usnjene jakne z masivnimi in ostrimi zadrgami, kosmatene brezrokavnike, bleščičasto jakno in podobne kose. Težko je nositi dojenčka in paziti, da mu umetno krzno ne zaide v usta, da se z nežnim obrazkom ne rani na zadrgi in da se slučajno ne strga kakšna bleščica ali perlica ijo pogoltne. V mini krilih pa se itak ne moreš sproščeno pripogibati, počepati in podobno. Večina teh kosov je mojo omaro zapustila takoj po Riinem rojstvu. Nesmiselno se mi jih je zdelo hkraniti, zato sem jih raje prodala.

Otroška oblačila, ki so res brezhibna in lepo ohranjena, vedno prodam po simboličnih cenah, najraje kar v kompletih. Zadnje čase mi gre vse skupaj že počasi na živce, ker ženske komplicirajo bolj, kot če bi šle v trgovino in včasih se res vprašam, ali hodijo v trgovino z metrom in šablono otroških oblačil. Oblačila, ki so več nošena, a še vedno lepa najraje podarim. In tako sem dolgo počela tudi s svojimi oblačili in obutvijo. Leta in leta sem jih osebno podarjala; nošena, nenošena, nova in stara. Potem pa sem se enkrat odločila, da jih bom začela nositi na Rdeči križ. Tako sem jih nesla enkrat, dvakrat, a tretjič me je skoraj kap. Prišla sem ravno v sredo, ko delijo pomoč, prinesla 4 velike vreče oblačil, samih res lepo ohranjenih, opranih in zlikanih in kakor hitro sem jih oddala, jih je pobrala starejša gospa in vse štiri vreče odpeljala s kolesom. Kaj pa pregled oblačil, skladiščenje in razdeljevanje v skladu s potrebami posameznikov, kot to opisujejo na Rdečem križu? Očitno se tega ne držijo vedno. In ker ne vem, kaj bi z mojimi oblačili, ki jih ni niti pogledala, počela starejša gospa oziroma bolje rečeno, v kolikor gredo v napačne roke, tudi to nima smisla; sem se odločila, da jih bom prodajala po simbolični ceni. Veliko jih je šlo na takšen način in dolgo je bil to dober način, a so začele ženske komplicirati. Čevlje bi rade videle obute, pa slikane iz vseh kotov in zmerjen notranji vložek in višino pet. Oblačila pa bi morala meriti v pasu, dolžino rokavov, hrbtno dolžino, jih slikati oblečena, napisati sestavo materiala in še in še. Za par evrov se mi s tem res ne da ukvarjati. Prodajam res super ohranjene ali nove stvari, za 15 ali 20 odstotkov prodajne cene in za teh par evrov se mi res ne da ukvarjati s takimi stvarmi. Ali vzameš ali ne. Pa naj bom še tako arogantna, v življenju imam za početi pomembnejše stvari kot je merjenje in pomerjanje oblačil in obutve.

Pri nas redno pospravljamo omare. Nereda v omarah pač ne prenesem in ob živce me spravlja, če oblačila niso pregledna in zložena. Tudi otrokoma redno sortiram oblačila, ki so že premajhna in zavržem stvari, ki so uničene ali umazane. Tokrat pa sem se ponovno lotila svoje omare. Ponavadi je to precej težavna naloga, še posebej zato, ker se od posameznih kosov težko ločim, četudi visijo v omari že dve ali tri leta, če sem jih oblekla samo enkrat in jih nikoli več ne bom ali pa jih sploh še nisem oblekla. Še pogosteje se mi to dogaja s čevlji. Kar nekaj je kosov, ki so mi res pri srcu, a zgolj krasijo mojo omaro in mi jemljejo prostor. Zato sem se odločila, da tokrat naredim res konkretno čistko, se znebim vsega, kar nisem oblekla v zadnjem letu in vseh kosov, ki jih zagotovo ne bom več oblekla ter poenotim garderobo.

Moja omara zdaj veliko lažje diha, jaz pa imam prostor za nove kose. Vse, česar se želim znebiti se nahaja na fotografijah spodaj. Večino stvari podarim (po principu, kdor prej pride prej melje; v primeru pošiljanja pa krijete le poštnino), nekaj meni zelo ljubih kosov, ki so praktično novi, pa prodam po simboličnih cenah. Pod vsako fotografijo je zaporedna številka, opis in oznaka PODARIM / PRODAM (s ceno). 

Vse zainteresirane se mi s svojimi izbranimi kosi (zaporednimi številkami) javite v komentar pod objavo (na spletni strani ali FB), v inbox ali na info@mamintwist.com. Že vnaprej povem, da kosov ne bom merila, dodatno fotografirala, pomerjala ipd. Take it or leave it. In upam, da vsaka najde kaj zase. 🙂

Love, Gabrijela

Comments

comments