V zadnjem tednu sem dobila ogromno vprašanj v zvezi z dedovanjem in dediščino. Tako v elektronski predal, kot v inbox in na FB, zato sem se odločila, da danes napišem nekaj osnovnih informacij. Težkko je namreč odgovarjati na specifična vprašanja, če ne poznaš razmerij med ljudmi in specifike zapuščine, zato se bom temu ognila. Če pa se bo v zapisu našel kdo, ki se mu bodo postavila dodatna vprašanja, pa veste, kje me najdete.
Torej; v kolikor je imel umrli ob smrti kakršnokoli premoženje (premično ali nepremično), to premoženje postane zapuščina, umrlega pa imenujemo zapustnik. Zapuščina se lahko deduje (v kolikor obstajajo upravičenci zapuščine) ali pa postane del javnega premoženja, torej občinskega oziroma državnega. V kolikor obstajajo dediči, lahko le-ti dedujejo ali po zakonu ali v skladu z oporoko, v kolikor jo je zapustnik napisal.
Kadar dediči dedujejo v skladu z zakonom, dedujejo glede na dedne rede, kar pomeni, da prvi dedni red izključuje drugega, drugi tretjega itd. V tem primeru nikakor ne smemo pozabiti tudi na vstopno pravico. Če razložim bolj jasno; otroci in posvojenci in zakonec ali partner predstavljajo prvi dedni red in so tisti, ki imajo prvi možnost in pravico dedovati, vsi po enakih delih; v kolikor je v prvem dednem redu le ena oseba, deduje ta celoto, če ni nikogar, pride na vrsto drugi dedni red; enako velja, če se dediči prvega dednega reda dedovanju odpovedo; če se odpove le en, pa njegov dedni delež priraste k ostalim oziroma se deli med ostale. Drugi dedni red predstavljajo starši zapustnika, bratje in sestre ter njihovi potomci, tretjni dedni red dedki in babice zapustnika itd. Gede na dedne redove se spreminja tudi davek na dediščino; dediči prvega dednega reda so davka oproščeni, dediči drugega dednega reda plačajo od 5 – 14% in tretjega dednega reda od 8 – 17% davka, vse druge osebe pa 12 – 39%. V primeru, da dedni upravičenec umre in ima potomce, imajo ti vstopno pravico in dedujejo enak del kot bi dedoval oče oziroma mati, vendar se ta del deli na enake dele; če so trije otroci na tri, če sta dva na dva in če je en dobi celoten del sam. Zakoniti deleži se razlikujejo glede na dedni red, v prvem dednem redu se deduje per capita – torej vsi enake deleže, nujni delež pa predstavlja polovico zakonitega deleža.
V primeru, da se deduje po oporoki, ima ta prednost pred zakonitim dedovanjem, vendar ne izključuje nujnih deležev, razen v primeru razdedinjenja, kar pomeni, da v kolikor je bil posamezni dedič prezrt ali pa mu zapustnik ni namenil zadostnega deleža zapuščine, lahko v zapuščinskem postopku zahteva nujni delež, ki mu pripada skladno z zakonom, sicer pa velja, da lahko v oporoki zapustnik prosto razpolaga z zapuščino in torej razdeli premoženje komurkoli in kakorkoli želi, v kolikor poskrbi, da so podeljeni tudi nujni deleži zakonitim dedičem. V zapuščinskem postopku se lahko oporoko tudi izpodbija, kar pomeni, da se zadeva začasno prekine in spor rešuje v pravdnem postopku in šele, ko se spor reši, torej pravdni postopek zaključi, se lahko nadaljuje zapuščinski postopek.
Veliko vas je vprašalo, kako se lahko zaščitite oziroma, kako lahko preprečite, da bi drugi dedni upravičenci posegali v premoženje, za katerega ne skrbijo, vanj ne vlagajo, ga ne vzdržujejo. Vprašanja so se nanašala na različna razmerja; primer dedovanja po mami in razmerje med sorojenci, primer dedovanja po babici in razmerja med vnuki, primer dedovanja po stricu in razmerja med strici in nečaki. tovrstna razmerja se lahko predhodno rešijo na več načinov; z oporoko, z darilno pogodbo in dosmrtnim preživljanjem, s prodajo nepremičnine, itd. Smiselno je prej razmisliti, koliko se katera izmed opcij dejansko izplača in kaj to pomeni za vas in kaj za preostale dediče, kakšni stroški vam bodo nastali in še veliko drugih vidikov.
Toliko na hitro, za podrobnosti pa info@mamintwist.com.
