V tem trenutku zagotovo ne rabim vseh super nasvetov, kaj dati otroku, da bo bolj odporen, da bo njegov imunski sistem močnejši in da ne bo zboleval vsaka dva tedna. Mislim, rabim kak pameten nasvet oziroma konkretno rešitev, ki se bo resnično obnesla, ne pa vseh nepotrebnih pametovanj, babičinih zvarkov in domačih pripravkov ter cele gore sirupov in tablet, ki jih lahko kupiš v lekarni. Probali smo že vse, no, vsega zagotovo ne, a zelo veliko; od solnih terapij, do sirupov in tabletk kot so Sambucol, Imunoglukan in podobni, redno dajemo vitamin D, do camu camu, mažemo s kremami Just, inhaliramo, vlažimo zrak z difuzorjem, uporabljamo eterična olja, kuhamo domače sirupe, a prav nič ni pomagalo. Ne za dlje kot kakšen teden ali dva, kar je itak isto, kot če sploh ne bi nič dajali. Nimam več pojma. Res ne vem, kako še jima naj pomagam. Dobesedno izmenjujeta se, vmes pa vsake toliko še jaz poberem kakšno virozo ali vnetje.
Ne vem več, ali je bolje, da poje antibiotik in je dva tedna mir ali da se dva tedna sami borimo z nahodom, kašljem in slabim počutjem in potem itak spet pristane na istem, na antibiotiku. Nos čistimo deset krat na dan. Ria je na srečo že tako velika, da vse izpiha sama, pri malem je pa čiščenje nosu nočna mora. Kričanje, jok, brcanje, obračanje glave, borba za obstanek. Pa samo pomagati mu hočemo. Ponoči sploh ne more dihati, ker ima tako zamašen nos, dudo nenehno meče iz ust in jo potem išče, joče in se krega sam nase. Tako poln nos ima, da mu ponoči po tri do štirikrat aspirirava, da lahko sploh spi. Ko bi s ejim le dalo dopovedati, da jim hočemo samo dobro. Naj omenim, da nimamo nobenega sesalca, električnega aspiratorja ali kaj podobnega, ker so meni te zadeve strašljive, uporabljamo zgolj in samo aspirator NaseFrida ter fiziološko raztopino, občasno po navodilih pediatrinje še kapljice ter Operil za otroke. In potem vročina. Zbijamo z obkladki, s kopeljo, z obvezami s krompirjem, mažemo z lavandino kremico, pa mu zares pomagata samo Calpol ali Brufen. Poleg tega pa še tako kašlja, da se kar davi zraven in da občasno tudi kaj bruhne. Na srečo vsaj ušes nima vnetih, ima pa zato močno vneto grlo. In utrujen je in slabe volje, razdražljiv. Takšen bogi mali cartek.
Ria je trenutno zdrava, ampak itak je ponavadi tako, da se v bolezni izmenjujeta oziroma delno pokrivata. Ko sva zjutraj Rio peljala v vrtec, je bilo v njeni skupini nekaj otrok manj, v Noetovi je bila igralnica prazhna, skoraj prazna. Že prejšnji teden so imeli ogromen osip zaradi bolezni in ta teden še večji. To vreme mi počasi najeda živce in res sem že nestrpna; sonce, mraz, sonce, mraz. Snega od nikoder, potem neevrjetnih 20 stopinj in drug dan kar minus. Ja, saj vem, samo smo krivi, mi smo to povzročili, ampak bog pomagaj, saj bomo lahko še samo doma.
Obupujem in se tolažim, da bosta to pač morala prerasti. Ria je že nekoliko bolj odporna, trenutno je pač na največjem udaru Noe. Po drugi strani pa nisem ena tistih mam ali staršev, ki bi svojega otroka peljala v vrtec kljub temu, da je bolan. Zame otrok, ki grozno kašlja, hrope in se davi zaradi kašlja, ki je vročičen in vidno izčrpan, ki mu iz nosu tečejo potoki zelenega smrklja, ki ima vneto grlo ali oči, pač ne sodi v vrtec. Oprostite vse mame, ki boste zdaj skočile v zrak, da drugače pač ne gre, da si bolniške ne morete oziroma moreta privoščiti, ampak tako je. Ali si v tem primeru poiščeš zasebno varstvo, če ne moreš ostati doma ali pa si pač doma. Bolan otrok v vrtcu samo širi bacile in tako otroci zbolevajo po domino efektu. Veliko staršev je, ki otroka vozijo v vrtec, ko ta še jemlje antibiotik, pa čeprav tega ne bi smeli početi; dokler je otrok na antibiotiku mora biti v domači oskrbi; vsaj 24 ur mora biti brez vročine in vsaj 24 ur ne sme bruhati ali driskati, še bolje 48. Torej. Zvečer je nazadnje imel drisko, potem celo noč ni bilo nič in zjutraj lahko gre v vrtec; seveda, da bo vzgojiteljica dopoldan dobila konkretno leglo bacilov, ki bodo kar leteli po zraku.
Razumem, da je dandanes težko, da so bolniške katastrofa za delodajalce, da so netolerantni, da so nerazumevajoči in povsem brezčutni, če si prebrala mojo objavo Imam otroka, zato nimam službe, ti je še kako jasno, da to razumem in poznam, a bodite vsaj vi sočutni in razumevajoči do ostalih otrok in njihovih staršev. Situacije se lahko velikokrat rešijo brez koriščenja bolniškega staleža; kot omenjeno, si lahko uredite varstvo pri starih starših, v kolikor tudi ti delajo, tako kot pri nas, poskusite pri kakšnih sorodnikih, znancih, sosedih, če tudi to ne gre skozi, poskusite najti zasebno varstvo, nekoga, ki bo prišel na dom. Lahko se dogovorite tudi s kakšno prijateljico, mamico drugega otrokovega prijatelja iz vrtca, ki je prav tako bolan, da popazi oba, če je ona slučajno lahko doma. Ponavadi imajo otroci v enakem delu leta enake bolezni in tako drug drugemu ne bosta ogrožujoča. Če je otrok majhen, so alternative nekoliko večji problem, če pa je že malce večji, boste brez težav našli neko opcijo. Dejstvo je, da to najbrž ne bo vaša prva izbira, da se je boste izogibale, ampak če ni druge…
Pri nas bi za Rio morda lahko našli alternativo, ki pa je zame zadnja možnost, ki obstaja na Zemlji, za Noeta pa nikakor. Premajhen je, nikogar drugega ni navajen in ni samostojen. Imam srečo, da bolniška v službi ni problem (hvala bogu), sicer bi bila pred resno dilemo, v katero smer obrniti krmilo. Vseeno, pa bom zelo vesela kakšnih preizkušenih trikov, ki so vam oziroma vašim otrokom res pomagali. Prosim, naj ne stanejo celo premoženje, ker smo za vse te preizkušene opcije zmetali že kar lepe vsote. Želim si nekaj čim bolj naravnega, čim cenejšega seveda ali pa vsaj optimalno dragega glede na učinek in trajanje le-tega ter otroku prijaznega; kar bo šlo po grlu, kar se jima lahko vbrizga v usta, kar se lahko namaže in ne peče ali srbi in podobno.
Ko odkrijem toplo vodo, pa vam javim. Itak!
Gabrijela
