Drage moje, kolikokrat, ko ste bile doma, v času porodniške ali brezposelnosti ali pa tudi sicer, ko ste delale od doma, vas je kdo vprašal, kaj sploh počnete oziroma, kako to, da nimate časa, če ste pa itak doma. Meni se je to zgodilo kar nekajkrat in takrat se mi je od jeze kar kadilo iz ušes in najraje bi mu začela naštevati, kaj vse sem počela in potem bi mu še z veseljem rekla, da lahko za en dan menjava; jaz bom šla v službo, on pa bo doma naredil vse, kar mu bom napisala na spisek. Me prav zanima, če bi mu uspelo. Ker kupi perila se sami operejo, obesijo, zlikajo in zložijo, posoda kar sama poskače v pomivalni stroj in iz njega, pri nas imamo takšne lonce, ki sami kuhajo in hladilnik sestavine z razdalje dveh metrov cilja direkt na štedilnik, v tisto odprtino 24 ali 28cm, špecerijo mi nakupijo sosedi, otroke mi daje spat nevidna vila, imamo samohodni sesalec in samosprehajalni čistilec tal, v kopalnici uporabim čudežno paličico in vse se kar naenkrat sveti, otroci pa že itak znajo sami v vrtec in domov. Tako luštno mi je, jaz pa samo cel dan sedim na kavču, z nogami v zrak in gledam na uro. Komu je lepše. Kaj pa v resnici – perem, likam, zlagam, pospravljam , postiljam, sesam, brišem, pomivam, kuham, šivam, skrbim za otroke in si mimogrede še ustvarjam kariero. Biti gospodinja je pri nas slabšalna oznaka, vsak za tem takoj vidi žensko, ki ni sposobna drugega kot brisati prah, vihteti kuhalnico in brisati otroške smrklje. Po mnenju naših sodržavljanov takšna ženska nič ne doprinese k družinskemu proračunu in gladko malo živi na račun svojega moža. Nič ji ne manjka, njeno življenje je ležerno in brezskrbno, cele dneve samo čepi doma in gleda v zrak. Srce me boli, ko poslušam takšne komentarje in še bolj, ko slišim vprašanja, kot sem ga opisala zgoraj. Zato se ženske v Sloveniji ženemo, dobesedno šprintamo na dolge proge, delamo kot mravljice in se neutrudno trudimo, ker želimo dokazati, da nismo samo gospodinje, da smo enakopravne, ker želimo biti samostojne in neodvisne. Ker želimo ustvarjati svoje zgodbe in kreirati svoje usode, da bomo lahko nekoč nekomu, ki nam bo postavil zgornje vprašanje, pod nos pomolile rezultate svojega sedenja doma in gledanja v zrak, ga osupnile. Drage moje, nismo gospodinje, karieristke smo. Neizprosne, zagnane, delovne in motivirane. Takšne, ki jim ni para. Neodvisne in zrele ženske, ki jih ni strah izziva in, ki upajo povedati svoje mnenje.
Poglejte si ameriške gospodinje. Biti gospodinja je v Ameriki privilegij, status, označuje določen družbeni položaj ženske in njene družine v skupnosti in je predvsem izkaz družinskega življenja, kjer mož služi in preživlja celotno družino, žena pa skrbi za družino ter položaj in vlogo družine v skupnosti; peče, kuha, vozi otroke v vrtec ali šolo, vrtnari, se druži in skrbi zase. To zadnje je tam zelo pomembno in ženske se temu ne odpovedo kar tako. Pa si poglejte nas. Čas zase si vzamemo, ko je res že nuja in še takrat imamo vedno slabo vest; ker posoda ne bo pomita, ker posteljnina ne bo menjana, ker večerja ne bo skuhana. V Ameriki so gospodinje zelo cenjene, to so `stay at home mamas`, tiste, ki podpirajo tri vogale hiše in skrbijo, da gre mož iz hiše v lepo poštirkani srajci s poravnanimi krajci ovratnika. Da imajo otroci vedno čiste čevlje in pripravljeno malico. A tudi same so vedno negovane, urejene, priletne in fletne. Kaj pa me? Zdelane, zgarane, utrujene in izčrpane. Naveličane vsega skupaj in prepotrebne odmora. Nihče jih nikoli ne vpraša, kaj so ves dan počele, kje so zapravljale in s kom so se družile, me pa imamo ves čas slabo vest ali pa nas zaslišujejo, če si vzamemo čas zase ali prijateljice. `Poglejte jo, doma je, pa hodi s prijateljicami naokrog.` Ja, pa ja.
Nisem še spoznala mame, ki bi bila dalj časa doma in bi dan za dnem sedela križem rok. Poleg dela, ki ga mora opraviti, poleg skrbi za gospodinjstvo in otroke, vsaka išče še svojo priložnost v velikem svetu podjetništva tam zunaj; tako ali drugače. Ene se ukvarjate s svetovanjem, druge z ustvarjanjem, tretje vodite prav velika podjetja, portale, spletne trgovine, prizadevate si prispevati k družinskemu proračunu in hkrati uresničiti svoje sanje; biti ženska s kariero in ne gospodinja. Če ženske v Ameriki opuščajo kariere, da so lahko gospodinje, počnemo me ravno obratno; na vsak način se trudimo družinsko življenje združiti s poslovnim, biti dobre mame in gospodinje in odlične podjetnice. Karieristke smo drage moje, nenehno si prizadevamo ustvariti nekaj, kar bo samo naše, kar nam ne bo mogel nihče vzeti in zato ure in ure posvetimo tem svojim hobijem, ljubeznim, izzivom, ki nato hitro ali počasi, prerastejo v posel. Nismo se sposobne sprijazniti z dejstvom, da smo ali bi morale biti gospodinje in zato se preizkušamo v novih vodah. Bravo punce, za pogum, za voljo, za moč. Tako je prav. Čeprav je žalostno, da je biti gospodinja pri nas slabšalna oznaka in da to pomeni, da ima v večini primerov družina posledično nižji dohodek, ker je ženska brezposelna in služi samo moški, vendarle bravo. Tudi jaz nisem ženska, ki bi bila zadovoljna z vsakodnevnim kuhanjem kosila, odnašanjem plenic in drgnjenjem stranišča. Ne da bi se naveličala po nekaj letih ali mesecih, naveličala bi se po nekaj dneh. Vsaka mora imeti nek ventil, tisto nekaj, kar ji omogoča, da je nekaj ur dnevno ali pa vsaj eno uro, ona, sama, tista ambiciozna, zagnana in prodorna. Brez otrok in vreščanja okrog sebe, brez pokakanih plenic in brez polite trenirke. Zato ne poslušajte tistih, ki vas sprašujejo, kaj počnete doma, verjemite v svoje sanje. To ni njihova stvar, to ni njihova skrb in ve niste njihova last. Smo narod močnih, ambicioznih, učenih in pametnih žensk, takšnim, ki jih tudi prirezana krila ne morejo spodnesti. Samo poglejte se v ogledala. Že res, da smo mogoče gospodinje, a smo tudi veliko več od tega. Smo matere karieristke, tiste, ki obetajo, ki delajo, ki ustvarjajo, ki zmorejo. Če si doma in nimaš kaj početi, nekaj zagotovo znaš. Zagotovo obstaja stvar v kateri si dobra, ki te veseli. Morda obvladaš tuje jezike ali matematiko, si dobra v računovodstvu, morda ti grejo ročne spretnosti ali pa imaš žilico za pogajanje s prodajalci in dobavitelji. Najdi tisto nekaj, kar bo samo tvoje in ne meni se za druge. Četudi jih je zunaj že na desetine, stotine, če je na vsakem vogalu ena, ki prodaja otroške igrače, če je malo morje prevajalk ali izdelovalk unikatnih skodelic, boš ti pač še ena. Še ena ali pa samo ena z zgodbo, z vsebino, z željo, voljo in ljubeznijo. Izdelkov ne ločujejo cena, izgled, uporabnost, pač pa srčnost, ki jo nosijo v sebi in predanost delu. Najdi svoj krog ljudi, tiste, ki ti bodo zaupali, ki jim bodo tvoji izdelki ali storitev všeč. Sprva jih morda ne bo veliko, a s trdim delom in predanostjo se bo ta krog širil in kar naenkrat boš imela okoli sebe cel kup ljudi, ki bodo navdušeni nad tvojim delom, tvojo osebnostjo, tvojim pristopom.
Če je ameriškim ženskam dovolj, da so samo gospodinje, nam zagotovo ni. Nikoli nam ni bilo in vse manj nam bo. Ženske prevzemamo vsa področja gospodarstva, smo odlične podjetnice in izvrstne v usklajevanju družine ter posla in opravljanju več stvari hkrati; saj veste, `multitasking` je naša prednost. smo organizirane, predane in prodorne, a hkrati tudi srčne, ljubeznive, čuteče in razumevajoče, z odlično intuicijo in občutkom za sočloveka in to nas ločuje od moških. Vse tiste, ki si želite biti gospodinje, ki v tem uživate, ki vam je to v veselje, pa to vzemite kot svojo kariero, kot vaš cilj, vaše sanje. Pokažite, da ste lahko gospodinje z veliko začetnico. Ne tiste izmučene, zgarane in tečne, ampak tiste prijazne, dobrovoljne in nasmejane, ko pride mož domov. Vem, ni vedno lahko, ni vedno sladko in še manj prijetno, a če samo spremenimo pogled na situacijo in odnos do nje, se bo za nas vse spremenilo. Rojene smo z delovnimi rokami, nemirnimi možgani in ambicioznimi srci, dovolite jim, da oživijo. Delajte od doma, pa naj drugi mislijo karkoli želijo. Tkite svoje sanje, kot podjetnice, učiteljice ali gospodinje. Pomembno je, da ve veste, kaj ste počele, da ve vidite napredek, četudi je to samo eno novo sodelovanje, objava v lokalnem časopisu ali eno novo naročilo. Vse je uspeh, četudi tega nihče ne vidi. Bodite same sebi največja spodbuda in cenite svoje delo in svoje dosežke. Danes bodo to mišji korakci, jutri pa konjski preskok. Veselite se tega in počnite tisto kar imate rade. In ne pozabite, spodbujati se je potrebno; med sabo, mama mamo, ženska žensko; le druga drugo zares razumemo in skupaj lahko veliko dosežemo.
Love,
Gabrijela
