Včeraj je bil eden tistih dni, ko sem bila v pižami že ob pol sedmih. Morda zato, ker je bil teden res naporen, eden tistih, ko nič ne narediš, a si ob koncu dneva vedno pasje izmozgan, totalno izčrpan in na smrt utrujen. Neke koristi pa v celem tednu, razen kuhanja, pospravljanja in drugih osnovnih zadev, od mene ni bilo. Noe me je rezerviral zase in njegova želja je zame ukaz. V resnici pa sem bila tako hitro v pižami zato, ker se se kopala z otrokoma. Vsake toliko se vsi trije (včeraj je bilo tako prvič, ponavadi se le dve) zložimo v banjo in veselo čofotamo. To so trenutki, ki me spomnijo na otroštvo, na vse tiste dni in večere, ko sva se tako midve s sestro kopali z najinim očetom. To so trenutki otroškega veselja in razigranosti, ko se tudi jaz prelevim nazaj v otroka in veselo čofotam z njima; polivamo se, špricamo, skrivamo, brcamo po vodi in zalivamo ploščice v kopalnici ter testiramo atijeve živce. Super se imamo in to je edino kar šteje. Ria in Noe obožujeta kopanje in zanju je večerna kopel najljubši del dneva, druženja in igranja. Vsak dan.
Nekaterim staršem se zdi golota neprimerna, mislim goloto staršev pred otroki, moteča, vznemirjujoča za otroke in povsem nepotrebna. Meni se zdi nekaj naravnega, spontanega in povsem vsakdanjega. Saj ne hodimo nagi po stanovanju, kuhamo v spodnjem perilu ali gledamo televizijo nagi, samo kopamo se, umivamo in v kopalnici je to zame nekaj povsem normalnega, poleg tega se to zgodi enkrat na mesec ali še redkeje, saj se midva sicer vedno tuširava in urejava zjutraj, ko še spita in zvečer, ko že spita. Tako kot je normalno na nudistični plaži. Ne vidim razloga, zakaj otrok ne bi smel videti svojega starša golega, na tem ni nič sramotnega ali neprimernega. Samo na tak način se bo otrok lahko privadil na goloto, na izgled človeškega telesa, ga spoznal in vzpostavil odrasel in zrel pogled nanj in odnos do njega. Nikoli se nisem poglabljala v to, kdaj naj bi postalo neprimerno, da otrok vidi svojega starša nagega, a lahko bi rekla, da najbrž takrat, ko se ne počuti več prijetno, ko mu postane nerodno in se rodijo zadržki. Prepričana sem, da skrajnosti niso ustrezne, torej ne pretirana golota in nenehno razkazovanje otrokom, kot tudi ne stalno skrivanje in zbujanje zanimanja. Sedenje na stranišču pred otroci, je zame nekaj normalnega, prav tako pred možem, sicer bi lahko imeli tri kopalnice ali pa bi zjutraj in zvečer potrebovali tri ure, da se uredimo. Na splošno pa v tem ne vidim nič slabega, sama sem odralsa v takšnem okolju in zato to prenašam na svoje otroke. In nikoli mi ni neprijetno in nimam občutka, da bi morala pred otroci sebe skrivati. To je pač moje mnenje in mislim, da kakšnega dramatičnega ozadja tukaj ni oziroma ne more biti.
Nisem bila velikokrat na nudistični plaži, morda dva ali trikrat, a me golota nikoli ni motila, predvsem ne tista naravna, nevsiljiva in na mestih, kjer je to primerno. Me je pa vedno motila golota v restavracijah, v trgovinah, na pošti in na podobnih lokacijah, kjer je po mojem mnenju na prvem mestu higiena; zato nudistični kampi in podobne zadeve zame vsekakor odpadejo. No, pa tudi gola se ne počutim tako sproščeno, da bi se bila pripravljena vsak dan sprehajati pred številnimi neznanci. In ko smo že pri goloti; neznansko me motijo goli otroci na Facebooku in Instagramu, objava takšnih fotografij in posnetkov je neprimerna in posega v integriteto otroka. Ne vem, kaj se podi po mislih takšnim staršem. Zame je že objava otroka povsem sporna in zato nikoli ne boste doživeli, da bi svoja otroka objavila tako, da bi ju bilo mogoče identificirati ali kakorkoli razkriti njuno osebnost. Rokice, nogice, kakšna fotografija od zadaj, a obraza nikoli, ne od strani, a še manj od spredaj. Vsakdo ima namreč pravico, da se sam odloči kaj in koliko se bo o njem objavljalo in čeprav sem mati, vsekakor nima pravice, da svojega otroka objavljam na spletu, izpostavljam pozornosti, ki bi lahko bila čez leta zanj škodljiva in odločilno vplivala na njegovo življenje. A to je zagotov tema za kdaj drugič, zato ne bom nadaljevala v tej smeri. To je samo moje videnje in moja oziroma najina odločitev.
Če se vrnem h golim otrokom in objavam fotografij; kako bi se ve počutile, če bi nekdo v otroštvu objavil fotografijo na spletu, čez 30 let pa bi bile uspešne podjetnice, odvetnice, kirurginje, političarke ali morda celo poslanke in bi nekdo iz naftalia potegnil tisto staro fotografijo. Nekdo, nek tabloid ali rumen tisk, ki samo preži na zanimiva dejstva in fotografije okrog katerih lahko naplete goro laži ali neresnic, prav tako kot je okrog (lažnega) dejstva iz mladosti oziroma časov manekenstva Melanije Trump. Bi vam bilo prijetno, bi vam bilo smešno ali bi najprej pomislile, kdo je bil tako nepremišljen, da je storil nekaj tako neumnega. Gre za intimo posameznika, ki jo je vredno ceniti in varovati.
Pa goli otroci v kopališčih… Tudi to se mi zdi neprimerno. Kopalke imajo svojo funkcijo, prav tako kopalne pleničke in res ne vem, zakaj je nekaterim staršem tako grozno težko potegniti kopalkice ali pleničko na to malo ritko. Oprostite, ampak če niste sposobni upoštevati kopalnega reda, potem ne sodite na kopališče. Če velja za odrasle, velja tudi za otroke, ne vem, kje je tukaj kakšna razlika in zakaj bi sploh naj obstajala. Gre za bonton, spoštovanje drugih kopalcev, higienske ukrepe in zaščito kopalca samega. Tukaj smo vsi enakovredni in na pamet mi ne pade, da bi dala otroka nagega v bazen. Nikoli. Tudi na morju so naši otroci vedno nosili kopalke oziroma kopalne pleničke; prvič zaradi tega, da ne bi kaj zaplavalo tam, ko ne sme in drugič zato, da ne bi njim med nogice zaplavalo kaj, kar ne bi smelo. Tudi zunaj so bili ves čas oblečeni, ali v kopalke ali v pleničko ali v kratke hlačke, spodnje hlačke. Karkoli. Drugače je, če ste na plaži, kjer ste popolnoma sami, a če imate na obeh ali vseh straneh sosede, ljudi, ki dobesedno vidijo v tvojo torbo, potem se mi ne zdi ravno vredu, da otroci skačejo nagi in posedajo z golimi ritkami povsod po brisačah, blazinah in drugod.
Z veseljem pa goli skačemo po domači kopalnici. Če bi imeli banjo velikosti 2×2 metra, bi bila naša mini družinska kopanja še pogostejša, tako pa so omejena na zgolj kakšen večer na nekaj tednov ali mesecev. Nekaterim staršem se zdi povsem neprimerno, da jih otroci vidijo gole, po drugi strani pa gole otroke izpostavljajo pogledom številnih neznancev. Tukaj ne vidim nobene logike in še manj kakšno povezavo. Ne razumem zakaj je golota otroka kaj manj pomembna, intimna ali neprimerna, kot golota odraslega. Saj vem, da so male ritke luštkane, sladke in super fajn za crkljat, da jih je luštkano opazovat, kako `racajo`, kako padajo in se zabavajo, a prav se mi zdi, da jih že od malega učimo, kdaj in kje je golota primerna in kdaj ne, sicer bodo kasneje imeli težave z razmejevanjem, prav tako pa je pomembno, da jih naučimo, da golota ni nič slabega, nič grdega in še manj napačnega. Vsakdo se mora oziroma bi se naj v svojem telesu počutil srečnega, svobodnega in zadovoljnega in prav je, da tega otroke učimo že od majhnega. Naj jim bo jasno, da smo si različni, a vsi lepi, da ima človeško telo raznolike razsežnosti, a prav nobena ni napačna.
Jaz v goloti ne vidim prav nič slabega, grdega, napačnega, še posebej ne v goloti med družinskimi člani ali tem, da otrok vidi svojo mami ali očeta nagega, itak mu bo prej ali slej postalo nerodno in bo želel prostor in čas zase, a vedno na primernem kraju in ob primernem času, vsekakor to štejem k intimi in zame ni nekaj, kar bi lahko delila z vsakim, pa ne zato, ker bi se svojega telesa sramovala, ampak ker se spoštujem dovolj, da se ne želim razkazovati. In tudi svojih otrok ne. Pika.
Gabrijela
