Ko smo se včeraj odpravljali na pot in pripravili še nekaj vrečk smoothija, jogurt, piškote Plazma in sadje za po poti, sem se seveda spomnila obdobja dojenja. Takrat nikoli nisem potrebovala ničesar zraven, razen kakšnega dodatnega para blazinic za dojenje. Hrana je bila vedno zraven, vedno pripravljena, sveža in topla; večjega luksuza si sploh ne moreš predstavljati. vedno na dosegu roke, vedno pripravljena za otročka. Kako enostavno. Nobenih stekleničk, praškov in vode, sadj, posodic, žličk in kašic, nobenega čaja ali podobnih zadev. Samo jaz, ki sem bila itak vedno najpomembnejša in najbolj zaželena.
Sem mamica, ki absolutno podpira dojenje, ker je zdravo in koristno za otroka, ker pozitivno vpliva na krepitev in ohranjanje vezi matere z otrokom, ker krepi otrokov imunski sistem, ker je najbolj hranilna in zdrava hrana, ki jo lahko dojenček dobi in ker je poleg vsega še vedno na dosegu roke, ni je potrbno pripravljati in je zastonj. Torej je `win-win` kombinacija, tako za otroka kot mamo. In kadarkoli se pogovarjam s kakšno bodočo ali novopečeno mamico, vedno rečem, da se je vredno potruditi, da je vredno vztrajati; če le ne terja od mame nečloveških naporov in bolečin. Sama nisem imela nikoli nobenih težav povezanih z dojenjem, razen ene manjše ranice v začetku drugega cikla dojenja, nič; nobenega mastitisa, oteklin, vročine, pomanjkanja mleka, kakšnih krvavitev, ran, razjed ali podobnih zadev, zato lahko rečem, da sem res imela srečo, a vendarle sem slišala veliko zgodb in veliko izkušenj, zato vem, kako mučna je bila izkušnja dojenja za nekatere mamice zaradi vdrtih bradavic, krvavitev, ki so bile resnično hude, velikih odprtih ran in podpludb, zaradi preobčutljivosti bradavic in neznosnih bolečin, zaradi nepravilnega pristavljanja, večih zaporednih mastitisov in še veliko več. Veliko se jih je obrnilo name z vprašanjem, kako povečati količino mleka. Saj veste, pri dojenju gre za klasični koncept ponudbe in povpraševanja; več kot boste otroka pristavljale in več kot bo jedel, več mleka bo nastajalo. Poleg tega pa si lahko pomagtae še z nekaterimi triki oziroma s prilagojeno prehrano; nekatere se poslužujejo brezalkoholnega piva, to je zame `no go`, tako da sem se posluževala ogromnih količin polente oziroma koruznih žgancev, ki sem jih jedla vsaj enkrat na dan, pojedla sem veliko avokada, sezama in drugih semen ter oreščkov in spila velike količine sezamovega čaja; pa ne zato, ker ne bi imela dovolj mleka, temveč zato, ker sem si želela zagotoviti zadostno zalogo. Teh stvari sem se posluževala prvi mesec, nato pa so zadeve stekle same in sem sezamov čaj pila ter polento jedla samo še občasno.
Danes nas z vseh strani bombardirajo z dojenjem, z nujnostjo, zaželenostjo in učinkovitostjo le-tega, s tem, kako pomembno in zdravo je za otroka in kakšen užitek je. Res je, tudi zame je bil užitek; ne v seksualnem ali kakorkoli stimulativnem smislu, kot morda kateri mami, temveč v emocionalnem smislu, to so bili najlepši trenutki rezervirani samo zame in otroka in hvaležna sem za vse mesece, ki sem jih z vsakim izmed njiju delila tako; gre za pristno, edinstveno in dragoceno vez, več kot le hranjenje in crkljanje, več kot le tolažbo in uspavanje. Dojenje je zdrvao, je koristno in je zaželjeno, zato vedno znova rečem, potrudite se, probajte, dajte. Sprva boli, prvi teden, občutek je nov, neznan, neprijeten, a se navadiš in potem je nekaj čisto normalnega. Meni se ni bilo preoblem ponoči zbujati zaradi dojenja, ni se mi bilo problem umikati v avto ali prazen prostor, kadar nismo bili doma in dojenje sem enostavno oboževala, ker je `komot`. A tudi če ne gre, ne bo konec sveta. Nekater enostavno ne zdržijo, ne morejo, ne prenesejo bolečine ali pa so zapleti preveliki, je otrok preveč znerviran in psiha mame preveč načeta, v tem primeru sta oba na izgubi. Obstaja možnost, da si poiščeš pomoč kakšne svetovalke za dojenje ali odnehaš. Na tebi je, kako se boš odločila, a vsaka mama želi najbolje za svojega otroka in veliko boljša kombinacija je mirna mama in steklenička adaptiranega mleka, kot nervozna in nesrečna mama in mleko polno stresa, saj se vsa čustva in hormoni z mlekom prenašajo na otroka.
Obstajajo tudi mame, ki dojenje odlonijo, ker se jim zdi zamudno, ker ne želijo otorka vezati nase oziroma sebe na otroka, ker želijo svobodo in mir, ker želijo otroka, ki bo spal celo noč in bo imel red. Ne vem, koliko je to pogojeno, a takšnim mamam ne morem prikimavati, takšno vedenje se mi zdi, razen če so vzroki globlji in pomembnejši, egoistično. A je pač tako, da ima vsaka možnost odločati po svoje. Kakorkoli se katera odloči, upam in verjamem, da odločitev sprejme v želji in prepričanju, da za svojega otroka počne najbolje. Če dojenje ni nekaj kar te osrečuje, če si nesrečna in pod stresom, če te dela depresivno in to vpliva na otroka, nima smisla; kupi stekleničko, adaptirano mleko in uživaj v materinstvu. Če si zagovornica dojenja in se ti zdi vredno truda, se potrudi, potrpi, nekajkrat stisni zobe in vztrajaj, obrestovalo se ti bo. Pomembno je, da si dobra mati, da daješ svojemu otroku največ ljubezni, največ topline in nežnosti, da vse počneš v njegovo korist in da je otrok ob tebi miren, da si mirna in srečna in to prenašaš na otroka. Če to pomeni, da ne boš dojila, pač ne boš. Otrok bo prav tako zrasel, prav tako se bo razvil in prav tako se mu bo okrepil imunski sistem. Ne muči se zaradi pričakovanj in usmeritev družbe, ne sekiraj se, ker vse druge dojijo in ne žri sebe in tega prenašaj na otroka, ker so vprašanja, zakaj ne dojiš na dnevnem redu. Vem, da se vsaka mama, ki ne more dojiti sprašuje, zakaj ne gre, zakaj ne steče, zakaj nima mleka, muči jo nešteto vprašanj, ponoči ne spi, veliko joče in traja preden se sprijazni. Sprijazni, da dejstvo, da ne doji, ne vpliva na to, kako dobra in skrbna mama je, da steklenička adaptiranega mleka ne pomeni, da ji je spodletelo in da bo otrok zrasel, četudi bo namesto bradavice poznal cucelj. Sprijazni in navadi na pomenljiva vprašanja in očitke drugih. Takrat je čas, da uredi pri sebi, da zaupa vase in verjame, da je storila vse in da želi svojemu otroku le najbolje, ne glede na to, kaj govorijo drugi in kaj verjamejo ali ne.
Dojenje je super, oh in sploh, a le, če tako čuti tudi mati; če jo to osrečuje in sprošča, če je srečna in predana, sicer je za oba mučno, tako otroka kot mati. Zapomnite si, d avse kar je, čuti in doživlja mati, z mlekom prenaša na otroka, zato je vredno razmisliti, kaj daste v sebe oziroma naprej na otroka. Kakorkoli se boste odločile, zaupajte vase, ker počnete le najboljše za svojega otroka. Dojenje ja ali ne, mama je še vedno mama.
Love,
Gabrijela
