Mislila sem, da ne bom o tem nikoli pisala. Gre za eno tistih tem, o kateri se med prijateljicami ves čas pogovarjamo, težko pa je občutke opisati nekomu drugemu, nekomu, ki te ne pozna, nekomu, ki te mogoče ne razume. A sem se odločila, da `spregovorim`. Ne zgolj zato, ker mi bo potem lažje, temveč tudi zato, ker se mi zdi, da pa mogoče v teh občutkih nisem povsem sama.
Ko se ob desetih zvečer pogledam v ogledalo, se prav nikoli ne vidim z istimi očmi kot ob sedmih zjutraj. Zvečer sem utrujena, izčrpana, včasih napihnjena, z zdelanim makeupom in pogosto spetimi lasmi. V takšnem razpoloženju se le redko počutim lepa, po navadi samo še bolj podrobno pregledujem pomanjkljivosti na svojem telesu, na katere tekom dneva pozabim. Ob večerih se spomnim preozkih kavbojk, ki sem jih zjutraj komaj zapela in premajhnega dekolteja, ki nikakor ne zapolni tiste hude bluze, aken, ki jih vsako jutro vestno prekrijem, a se čez dan nekako pririnejo na plan in odvečne kože na trebuhu, ki se je kljub trebušnjakom ne morem znebiti. V takšnem razpoloženju samo štejem in iščem napako za napako. Včasih se počutim kot bi z alkoholnim flomastrom delala križce na svojem telesu. Označevala vse točke, ki jih je potrebno popraviti, vse dokler ne bi bila skoraj povsem črna.
Verjamem, da je samozavest nekaj, česar se naučimo, nekaj kar ponotranjimo in vsekakor ne nekaj, s čimer se rodimo. 15 let nazaj, v času pubertete, sem imela veliko dela sama s sabo. Sošolci so me zbadali zaradi moje višine, se norčevali iz mojega dolgega vratu, mi peli pesmi o pegicah. To so bile lastnosti, na katere takrat nikakor nisem bila ponosna in zato sem v nekem obdobju svojo višino prav prezirala. Motilo me je, da sem tako visoka, motilo me je, da so vse sošolke manjše od mene, motilo me je, da nisem smela imeti obutih visokih pet, motilo me je, da sem težko dobila dovolj dolge hlače in še posebej neprijetno mi je bilo ob pomislekih drugih, kje bom našla fanta. Bila sem še otrok, mnenje drugih mi je prišlo do živega in bolj od dobre samopodobe, mi je bilo pomembno, kako me vidijo drugi. Danes sem ponosna na svojo višino, ker ni le praktična, ampak tudi atraktivna, danes sem vesela, da imam pegice, ker zato poleti izgledam malo mlajše in bolj razigrano in danes z zadovoljstvom, kljub dolgemu vratu, držim glavo pokonci. Vse česar včasih nisem marala, je danes tisto, kar me razlikuje od drugih.
V času, ko smo z vseh strani zbombardirani z nenaravno lepoto, v času, ko so postali lepotni popravki bolj pogosti kot goveja juha ob nedeljah, v času, ko celo punce, ki so bile včasih moje sošolke ali znanke hodijo na tretmaje z botoksom in ko spoznavamo ljudi preko fotografij obdelanih z 10 filtri, ni prav nič čudnega, da se počutimo premalo lepe, premalo dobre, premalo negovane, premalo natrenirane, premalo suhe, premalo vitalne, premalo urejene in hkrati preveč vsakdanje in naravne. Pogosto imam občutek, da je videz zamenjal osebnost in da moraš biti danes, če želiš biti v trendu in priljubljena, urejena v skladu z zadnjimi modnimi smernicami in ne smeš odstopati od povprečja, temveč se čim bolj zliti s trenutnimi lepotnimi ideali – polne ustnice, izpopolnjen dekolte, dolgi nohti, bujni lasje, popoln makeup, ozek pas in zaobljena zadnjica, snežno beli zobje in v nulo dodelan stajling. Včasih smo cenili naravno lepoto in duhovito osebnost, inteligenco in dobrodelnost, danes cenimo idealizirano lepoto in popolne fotke.
Moji standardi žal ne sežejo tako daleč. Včasih se zamislim in se vprašam ali je z menoj kaj narobe. Včasih celo pomislim, da bi tudi sama podlegla tem smernicam, trendom, evforiji ali kakorkoli naj že to poimenujem, potem pa se spomnim, da se ne želim zliti z lepotnimi ideali, ki zame to sploh niso, temveč želim izstopati; ne zato, ker ne bom popolna, temveč predvsem zato, ker ne bom popolna.
Nimam niti časa niti volje pa tudi denarja ne, da bi vsak teden hodila h kozmetičarki, manikerki, pedikerki in frizerki, da bi imela osebnega trenerja in nutricionista, da bi si zjutraj pol ure pripravljala zajtrk in vsak dan šla ven na kosilo, da bi se vsako jutro eno uro ličila in da bi poslikala vsaj stajling, ki ga kdaj oblečem. To ne sodi na moj seznam nujnih opravil, pa tudi ne na seznam opravil, ki so potrebna za moje dobro počutje. Najbolje se običajno počutim ob jutrih; s sveže opranimi lasmi, z naravnim makeupom, z gladkimi nogami in v oblačilih, ki izražajo moj osebni stil, a mi je v njih tudi udobno. Ob pregledovanju fotografij na družbenih omrežjih pogosto pozabim, kako malo je potrebno, da se lahko počutiš dobro v svoji koži, da se imaš rada in sprejemaš svoje telo, da se počutiš samozavestno in seksi in da se tako tudi obnašaš. Če lahko kadarkoli smuknem v krilo in ob tem ne rabim misliti na britje nog, je to že velik del moje samozavesti, saj me britje vedno spravi v slabo voljo. Prav zaradi tega je IPL aparat Philips Lumea (več o Lumei in moji izkušnji uporabe, lahko preberete tukaj) postal del mojega vsakdana in kar naenkrat veliko več nosim krila kot kadarkoli poprej. Ker obožujem krila in obleke. Ker je zame krilo najbolj ženstven kos oblačila. Ker so ženske noge super seksi. Ker bi vsaka ženska morala pokazati svoje noge. Ker se v svoji koži dobro počutim. Ker ne rabim ob petih zjutraj sprehajati britvice in ker v krilu vsaka ženska zacveti. Že res, da so hlače praktične in udobne, ampak krilo iz ženske naredi damo.
Skoraj mesec dni je od zadnjega tretmaja z Lumeo, jaz pa si še nisem brila nog. Dlačice, ki sem jih zaznala, sem preprosto `populila` z roko, saj kar izpadejo in ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje tako dobro počutila v svoji koži. Ženske me boste razumele, ker veste koliko živcev, energije in časa terja nenehno britje. Včasih lahko malenkost pripomore k boljšemu počutju in večji samozavesti. Včasih povsem nepomembna in vsakdanja stvar naredi ogromno razliko. In Lumea je meni v zadnjih mesecih resnično spremenila vsakdan. Končno bodo prišla na vrsto vsa krila in obleke, ki jih imam v omari. Zadnjič sem po več letih celo oblekla kratko krilo. In zdaj resno razmišljam, da bi si mogoče morala omisliti še permanentni makeup, potem pa lahko zjutraj dobre pol ure dalje spim. 😉
Kadar pozabite, zakaj se morate imeti rade, zakaj ste lahko samozavestne ali kaj vas dela seksi, samo pomislite, kako na nas gledajo naši možje in partnerji. Ko sem včeraj zvečer sredi dnevne sobe v spodnjem perilu, brez makeupa in z razmazano maskaro ter čopom, ki sem si ga na hitro naredila z Riino gumico telovadila, mi je mož rekel, da sem premalo samozavestna, da se preveč ubadam s stvarmi, ki me motijo in da se, kljub temu, da sem zanj najbolj seksi, sama tega premalo zavedam in se ne obnašam temu primerno. Kot jaz rada rečem, moj `attitude` ne izraža tega. Pa še kako res je. Tako globoke in iskrene pridige iz njegovih ust že dolgo nisem slišala. In bilo je kot bi dobesedno prebiral moje misli in skeniral moje občutke. Zato sem se danes odločila za drugačen `attitude`, spet oblekla krilo, obula visoke pete in ponosno odkorakala novim zmagam naproti. Ker imam dovolj razlogov za samozavest, za zadovoljstvo in za srečo in ker bi se morala vsaka ženska v svoji koži počutiti seksi. Konec koncev seksapil nima veliko z videzom, temveč z dojemanjem in sprejemanjem sebe. Zato vsakič, ko izgubite samozavest ali ko pustite ženstvenost ležati v predalu s spodnjim perilom, pomislite, kako vas gledajo vaši možje in partnerji, kako oni vidijo odvečne centimetre in kilograme, gube in akne, neurejene frizure in prekratke nohte in takoj boste s ponosom nadele ta `modni dodatek`. Nič ne stane, a tako dobro dene.
In predvsem, pozabite na lepotne ideale! Lepotni ideali so muha enodnevnica. Včasih so vse želele biti blondinke s polnim dekoltejem, danes so v trendu temnolaske s polnimi ustnicami in popolnim makeupom, ki ga jaz kljub 20 tutorialom še vedno ne znam narediti in jutri bodo mogoče koščene rdečelaske. Ne moreš se spreminjati po vetru a.k.a trendu, lahko pa si takšna kot si in si prihraniš nepotrebno spreminjanje ter vselej izstopaš. Več nosi krila in obleke ter ne pozabi na Philips Lumeo. Ženske noge lahko osvojijo svet in gladke noge so pogosto ključ do samozavesti.
Objava je nastala v sodelovanju s Philips Slovenija.
