Mojemu kašljanju po skoraj štirih tednih še vedno ni bilo videti konca. Stanje se je sicer izboljševalo, a se zadeve kar niso umirile, poleg tega me je vse od srede čudno pikalo v desnem ušesu. Pokanje, občutek zamašenosti, slabši sluh, občasne zbadajoče bolečine. Ker bolečina ni bila neznosna, nisem delala panike. Preprosto čakala sem. Čakala, da se bolečina razvije ali da preprosto poneha. Ko sem imela pred dvema letoma prvič vnetje ušesa, se je pričelo na podoben način; najprej občutek zamašenosti in slabši sluh, potem pa se je rala bolečina počsi stopnjevala. Ker sem bila takrat noseča, mi je osebna zdravnica predpisala samo lekadol, v upanju, da kaj močnejšega ne bom potrebovala. Bolečina je postajala neznosna in čez osem ur sem sedela na urgenci. Imela sem hudo vnetje srednjega ušesa in skoraj dva tedna sem jemala Hiconcil. Počil mi je bobnič, občutek zamašenosti in slabšega sluha je trajal še skoraj dva tedna, v ušesu pa mi je ob vsakem zehanju ali kihanju pokalo še kakšen mesec. Bolečine so bile neznosne.
Tokrat zadev nisem želela pripeljati tako daleč, čeprav se je prejšnjič vse skupaj zgodilo v le nekaj urah. Včeraj zjutraj sem se zbudila z bolečim ušesom. Ker ni bilo nevzdržno, se čakala. Čakala do popoldneva, ko je bila bolečina iz ure v uro hujša. Takrat se mi ni več zdelo smiselno čakati. Urgenca. Čeprav je izgledalo, da je gneča velika in da bom čakala vsaj do kakšne sedme zvečer, so kmalu preklopili v višjo prestavo in sem bila kar hitro na vrsti. Zdravnica me je pregledala in vprašala, če imam operativno dostranjene mandeljne. Prosim?!? Ne, nikoli nisem imela posebnih zdravstvenih težav in mandeljne imam. Sploh mi ni bilo jasno, zakaj me to sprašuje… Zakaj? Ker imam grlo tako vneto in zatečeno, da mi mandeljnov sploh ni videla. In močno vnetje srednjega ušesa. Diagnoza – angina. Na srečo imam kljub zamašenih dihalnim potem pljuča čista in ni strahu za bronhitis. Dobila sem antibiotik, protibolečinske tablete, predpisala mi je počitek in tople tekočine. Bila je resnično prijazna. Sicer sem dobro vedela, kaj pomeni vnetje srednjega ušesa, kako se kaže in kako nevarno je lahko, a mi je vse lepo razložila, tudi jemanje zdravil, vpliv na telo in pomen za zdravljenje, me opozorila no morebiten razvoj bolezni ter me pozvala, naj se v primeru poslabšanja, takoj vrnem. To je kvalitetna storitev, ne pa moj osebni zdravnik, ki nima časa za pregled pacienta in kar naprej brska po telefonu ter išče fotografije diagnoze na Google-u. Kar groza me je, ko se spomnim, kako dobro zdravnico so nam vzeli ter nam dobesedno vsilili tega zdravnika. Svoji prejšnji zdravnici nismo mogli slediti, čeprav je to pravica pacienta, a je menda odšla iz osebnih razlogov in na novi lokaciji prevzela paciente prejšnje zdravnice, ki je šla v pokoj, zato ne sprejema bolnikov. Če nismo želeli ostati brez zdravnika, smo morali podpisati pri tem ali nemudoma poiskati drugega. V maju oziroma juniju, ko zdravnika res nisem potrebovala in sva bila tik pred poroko, se mi s tem ni dalo ukvarjati, poleg tega nisem imela pojma kdo in kaj je, niti kako dela. No, zdaj mi je žal in že nekaj časam razmišljam o menjavi, le ne vem, za koga se naj odločim, saj se ne želim voziti k zdravniku čez celi Maribor.
Ta teden bom kot kaže doma. Uho me, kljub protibolečinskim tabletam, še vedno boli, bolečina sploh ne pojenja, vendar se tudi stopnjuje ne. Antibiotik jemljem na 12 ur, poleg tega pa spijem še veliko toplega čaja in skušam odmisliti, da se počutim kot da sem gluha na eno uho. Marsikaj me je že bolelo, a bolečina vnetega ušesa je zagotovo najbolj neznosna in najbolj neprijetna, kar jih poznam. Upam, da se zadeve čimprej normalizirajo, da tokrat ne bo prišlo do predrtja bobniča in da bo vse skupaj čimprej sanirano. Nikoli prej nisme imela težav z ušesi, odkar pa se mi je nekrat vnelo, imam težave ob vsakem prehladu. Bolečina iz grla se takoj preseli proti ušesu, požiranje čutim vse do možganov in to me počasi spravlja ob živce. Res si želim, da bi bilo bolje. Ne samo trenutno, ampak na splošno.
Jutri me čaka pregled pri osebnem zdravniku in imam občutek, da bo od tega pregleda odvisna moja odločitev o menjavi zdravnika. Sem govorila že s predstojnikom pa tudi z varuhinjo pacientovih pravic; v bistvu z obema, tisto na občini in tisto v zdravstvenem domu in samo čakam, kdaj in kako se bom odločila. Prejšnja zdravnica je bila prijazna, skrbna, ko sem prišla na pregled z dvema malčkoma, nas je namestila v ločen prostor (Noe je bil dojenček in Ria je bila bolana in drugače ni šlo), pri njej so imele nosečnice in doječe matere vedno prednost (ker je tudi sama mamica treh otrok in razume situacijo), vedno si je vzela čas in vse razložila, temeljito pregledala pacienta in bila vedno prijazna. Ta zdravnik pa te še pregleda ne, diagnoze postavlja kar na pamet, nobeno zdravstveno stanje se mu ne zdi dovolj resno, da bi bilo vredno obravnave specialista in namesto znanja uporablja pri svojem delu aplikacije in Google. Da o tem, da v službo zamudi 40 minut, sploh ne govorim. Žal se mi takšno delo ne zdi strokovno in menjava bo očitno edini izhod oziroma rešitev.
pa lepo nedeljo vam, ki uživate v snegu. 🙂
