Danes sem dočakala dve dobri novici. Končno. Ena je vezana na Rio, pa čeprav napoveduje še bolj naporno pot, napoveduje tudi konec, upam. In druga je nekaj čisto postranskega, kar pa mi je vendarle narisalo nasmešek na obraz. Prijetna popestritev in majhna zmaga po vseh teh dneh. Današnji je bil v bistvu grozno naporen, zelo stresen in psihično uničujoč in ob takih dneh se vedno priporočim vsem, ki so kje nad nami, vsem, ki nas gledajo in pazijo, molim. In jutri bo še en naporen dan, čaka nas mučno jutro in zato molim, naj pazijo na nas. Na vse, ne samo na nas, na vse, ki potrebujejo zaščito, pomoč in ramo za tolažbo.
Brez težav se opredelim za verno; ker verujem, ker verjamem. Po veroizpovedi sem kristjanka, tako sem bila vzgojena in tako bodo vzgojeni moji otroci. V veri ne vidim nič slabega, dokler se ne spuščaš v detajle, saj verjamem, da vsakdo potrebuje nekaj v kar verjame, nekaj kar mu daje moč, kar ga dvigne in v kar zaupa. Vsakdo potrebuje nekoga, ki se lahko nasloni nanj v trenutkih, ko ob njem nikogar ni, nekoga `od zgoraj`, ki postavi stvari na svoje mesto. Nekateri verujejo(mo) v Boga, drugi v duhove prednikov, nekateri v predmete, v svojo moč in sposobnosti, nekateri v duše preminulih dragih, morda kamne ali drevesa, veter ali vodo. Vsakdo po večini v nekaj veruje. Kot kristjanka verujem v Boga in spoštujem zgodbo, ki jo učijo, zgodovino in se v detajle ne spuščam. O vsem skupaj imam svoje mnenje, a se mi razglabljanje o tovrstnih zadevah ne zdi potrebno in pomembno in ga izrazim le redko.
Verjamem v nekaj več. Brezpogojno in brez dvoma. V energijo, ki nas obkroža, ki nam vrača, kar dajemo, ki nas varuje in vodi, verjamem, da nas naši dragi spremljajo povsod, na vsaki naši poti in kamorkoli zavijemo, da vse vidijo in vse vejo, da so duše vedno z nami in verjamem, da nekdo `vleče niti od zgoraj`, da nam pomaga, ko pademo in se ne moremo pobrati, da nam vliva voljo in pogum in nas sooča s preizkušnjami, ki smo jim kos in nas krepijo. Povsod so, vedno z nami. Zato molim. Prosim jih za pomoč. Svojo energijo, svoje misli, svoje zavedanje in vse tiste ljube, ki so zdaj zvezde na nebu. Veliko vas je, ki ne verjamete v te zadeve, a ko to dejansko enkrat izkusiš, ko doživiš, te osupne in moč je naravnost neverjetna, čudežna. In če se mi je vse skupaj včasih zdelo strašljivo, me danes osrečuje, navdaja z mirom in zaupanjem, vero in močjo.
Zato danes molim. To sicer počnem vsak dan; zavedno ali ne, namensko ali ne, a danes še posebej. Vem, da nam bodo jutri vsi stali ob strani; moja dedka in babica, pradedki in prababice, Riin dedek in vsi ostali, ki jih nosimo v srcu in mislih. Ker preprosto vem, da so ob nas in to vedno znova potrjujejo. Kako? O tem pa kdaj drugič. Obljubim. Je izkušnja, ki te pusti odprtih ust.
Ponavadi komentarje zadržim zase.. Tokrat pa.. Mislim, da je to moja najljubša blogerska objava ever.
Hvala ❤