Se tudi vam včasih zdi, da smo se ženske tako `modernizirale`, da smo prevzele tudi večino moških vlog in opravil, da smo postale serviserji, mehaniki, zidarji, pleskarji in električarji, da smo se spremenile v računalničarje in `fizičarje`, tako daleč smo prišle, da si včasih sploh ne dovolimo več pomagati, vse samo zato, da pokažemo in dokažemo, da zmoremo in znamo, da lahko. Na trenutke se zdi, kot da jih želimo izriniti, položaj moškega in ženske v družbi pa je na nekaterih področjih že dodobra zabrisan. Tako emancipirane, samostojne, pogumne, prodorne in samozadostne smo postale, da smo začele zanikati potrebo po njihovi prisotnosti in pomoči, da smo jim pristrigle krila in odvzele `moškost`. Ker smo lahko mame, gospodinje, podjetnice, učiteljice, predavateljice in prijateljice, a pozabljamo, da so moški v družbi enako pomembni kot ženske, da jih potrebujemo bolj kot si mislimo in bolj kot se zadnje čase zavedamo. Dovolimo si biti ženstvene, čustvene, ranljive in nežne, dovolimo jim, da nas zaščitijo, varujejo in razvajajo in četudi marsikaj zmoremo same, jim dovolimo, da to počnejo oni, ne zato, ker ne bi zmogle, temveč zato, da bodo čutili, da jih potrebujemo, da jih cenimo in da so za nas bolj pomembni kot si mislijo. Spustimo vajeti in dovolimo, da jih prevzamejo, četudi iz ozadje v resnici vse manevriramo same. 😉
Naj bodo očetje, možje in serviserji, naj bodo tehniki, vrtnarji in zidarji, naj bodo princi našim hčeram, super junaki našim sinovom in nam enakovredni partnerji. 🙂
Malce za šalo pa nekaj spodnjih slik, ki sem jih zadnjič prejela po emailu in so me spodbudile k zgornjemu razmišljanju – zelo na kratko, saj nisem hotela komične objave zamoriti z globokim razmišljanje, pa čeprav ne vem točno ali gre v teh fotografijah za odločne ženske, ki so pozabile, kaj je vloga moških ali ženske, ki so k določenemu početju prisiljene zaradi hierarhije v posamezni družbi, ki je povezana s kulturo (kaj več pa v kakšni od prihodnjih objav).
