Še predobro se spominjam dne, ko je test nosečnosti pokazal, da sem noseča. Veselje je bilo nepopisno in občutki so bili neverjetni. Toliko čustev, sreče, navdušenja in ljubezni naenkrat, pa čeprav nisem čisto točno vedela, kaj sledi. Nikoli nisem bila ena tistih žensk, ki bere forume, spremlja dogajanje v skupinah, sprašuje za mnenje popolne neznance, vedno sem se raje prepustila toku in si ustvarila lastno izkušnjo, tako sem preprečila, da bi me mnenje drugih usmerilo v napačno smer. Poklicala sem ginekologa. Vedela sem, da bom tam dobila najbolj točne in ustrezne informacije in tako sem se naročila na prvi pregled. Tisto vprašanje `boste otroka obdržali?` mi še zdaj ni najbolj jasno, čeprav se zavedam, da je pomembno zaradi načrtovanja pregledov in morebitnih posegov. To mi je jasno šele zdaj, takrat se mi je zdelo povsem nepotrebno, odveč in na nek način celo žaljivo.
Odštevala sem dneve in komaj čakala, da vidim bitje, ki raste v meni. Prepričana sem bila, da bo to samo še en ginekološki pregled, le veliko bolj zabaven, zanimiv in srečen, pa sem že ob sprejemu doživela šok.
Kako je vse skupaj potekalo in kako sem se odločila, lahko preberete TUKAJ!
