Danes sem spet malce prebrskala dogajanje na nepremičninski sceni. Sicer vsemu skupaj sledim samo na pol, ampak ravno dovolj, da vem, kaj se dogaja oziroma kakšna je trenutna ponudba nepremičnin oziroma bolje rečeno hiš na tržišču. Poleg letalskih kart, za različne meni ljube destinacije, ki jih pregledam vsake toliko, samo zato, da vidim, kako nihajo cene in kakšna je zasedenost ter kje so kakšne nove povezave, spremljam tudi to.
Kar pomeni, da pregledam ponudbo na Bolhi, novejše objave na spletnih straneh različnih nepremičninskih agentov in tudi dražbe; malce prebrskam po spletni strani sodišča, malce na Ajpesu in na eni izmed spletnih strani, kjer imajo zbrane dražbene oglase. Nakup nepremičnine na dražbi zna biti precej dobra odločitev in tudi finančno odličen korak, a kaj ko so dražbe velikokrat polne zank. Ne bom zdaj razglabljala o tem, kako ljudje gradijo srečo na tuji nesreči, ker v to ne verjamem; če bi vsak segel tako globoko kot je sposoben, do tega ne bi prihajalo ali če bi vsaj poskrbel za ustrezno zavarovanje ali plan B oziroma C, poleg tega pa je na dražbah največ nepremičnin ne zaradi resnične finančne nezmožnosti plačevanja obveznosti temveč zaradi zlorab in goljufij. V sklepih so navedeni upniki in točni zneski dolgov, v zemljiški knjigi pa lahko najdete vse informacije o hipotekah, prepovedih odtujitev in obremenitev in drugih vknjižbah in zaznambah. Nepremičnina vredna 250.000eur ima hipoteke v skupni vrednosti 1.700.000eur, nepremičnina vredna 100.000eur pa v vrednosti 800.000eur. Kako potem takšna hiša ne bo pristala na dražbi. In po možnosti jo bo kupil sam lastnik oziroma njegov pooblaščenec, znanec ali prijatelj po zelo nizki ceni ter mu jo prodal nazaj. Na tak način se bo ognil vsem dolgovom in hiše v resnici nikoli sploh ne bo odplačal. Vsakdo, ki kupi nepremičnino na dražbi, išče svojo priložnost, svojo možnost za ugoden nakup doma in zakaj bi se nekdo, ki je povsem pošteno kupil nepremičnmino počutil krivega?
Potem pa je tukaj nakup hiše na nepremičninskem trgu. Lahko se odločiš za novogradnjo, za starejšo hišo, ki je vseljiva, nakup zemljišča in gradnjo ali adaptacijo oziroma dograditev starejše nepremičnine. Možnosti je veliko. Večina pravi, da se obnova ponavadi ne izplača, ker te na koncu stane več kot gradnja. Nimam izkušenj iz prve roke, zato ne morem tega dejstva potrditi ali ovreči, a bi verjela, da če se obnove lotiš premišljeno, če veliko dela opraviš sam, če je material kvaliteten, a ga kupiš pri najugodnejšem ponudniku in če premoreš še kaj veščin pogajanja, da temu ni ravno tako. Veliko pa je seveda odvisno tudi od same nepremičnine; v kakšnem stanju je, kakšni posegi so potrebni, kakšni so temelji, kaj vse se odkrije med potekom obnove in kako globoko je potrebno poseči.
Novogradnje se predvsem v zadnjem času prodajajo na ključ, zelo priljubljene so tipske gradnje, ki pa meni osebno sploh ne sedejo. Hiša zraven hiše, vse enake, prostori pa ponavadi minimalistični in zgolj osnovno, kar potrebuje ena družina. Jaz sem individualist in mi tovrstne zadeve niso posebej pri srcu. Preveč enako, preveč `naštancano`. Marsikdo se odloči za nakup starejše hiše, ki je vseljiva in jo obnavlja postopoma in sproti, medtem, ko v njej živi. Tudi to je seveda možnost, ki je še posebej pogosta v primerih, ko se hiša podeduje ali ko v eni hiši živita dve družini oziroma starši in otrok z družino. Meni osebno se še najbolj zabavno, individualistično, svobodno in kreativno sliši gradnja, a si sploh ne znam predstavljati, koliko časa, energije in živcev ti vzame, kakšen stres in pritisk povzroča in kakšni so stroški.
Na področju gradbeništva sem totalen laik. Resnično. Nimam pojma o gradnji, elektriki, vodovodu, ne spoznam se na statiko, tudi vrst kritin ne poznam. Če bi se lotila česa takšnega, bi morala začeti z nule, pri temeljih, a verjamem, da se vse da, če se hoče, da se lahko vsega naučiš in ob pravilni strokovni podpori in tehnični izvedbi uspeš. Vsekakor pa je to zahteven in dolgotrajen proces. Imam pa nekaj. Odlično sposobnost vizualizacije, prostorske predstavljivosti in občutek za estetiko. Točno vem, kaj in kako bi imela kaj urejeno, postavljeno in opremljeno. Če imajo nekateri težave z opremljanjem, je to zame mačji kašelj, poleg tega pa v tem zelo uživam in samo želim si kakšnega nepopisanega lista papirja…
In potem pustim prosto pot sanjam, zavijem na spletno stran Ikee, ki je, mimogrede, moja najljubša trgovina z notranjo opremo, njihov minimalističen dizajn, funkcionalni kosi, skladnost serij, preprosto vzdrževanje in dostopnost so zame zlata vredni, in sanjam dalje.
Vesela pa bom vaših izkušenj z ustvarjanjem lastnega doma, predvsem tistih, ki ste gradili ali obnavljali – cena, čas in materiali nas vse zanimajo. 🙂
