V sredo, ko sem objavila nagradno igro (sodelujete lahko tukaj) sem se zavedla, da je v soboto materinski dan in čeprav me že cel teden ali morda kar mesec z vseh strani bombardirajo z oglasi, ponudbo in paketi, mi je skoraj ušlo iz glave. Tako sem začela včeraj razmišljati, kaj bomo pravzaprav podarili babicam, torej moji in moževi mami. Včasih sva s sestro darila izdelovali sami, sedaj pa se mi zdi veliko lepše, če mi pri tem pomagata otroka ali še bolje, ustvarjata kar ona dva.
Voščilnice so `must have`, saj vanje vedno kaj lepega napišemo, želela pa sem, da poleg ročno izdelane voščilnice tokrat namesto šopka ali lončnice podarimo nekaj drugega. Včeraj popoldan sem na hitro brskala po svojem `podstrešju`, premetavala zamisli, kopala med idejami in se domislila tega luštnega, enostavnega in res prikupnega darila. Razmišljala sem tudi, kaj lahko naredimo iz materiala, ki ga imamo doma, da se ne rabim po nepotrebnem še voziti do Europarka ali bližnjega Bauhausa po material in pripomočke.
Pri nas imamo vedno na zalogi vsaj en paket das mase, ponavadi pa kar dva, belo in rdečo. No, tokrat nam je ostal le en velik paket rdeče, ki pa je povsem zadostoval za naše ustvarjanje, v bistvu nam je mase vsaj za en izdelek še ostalo. Boljšega darila se ne bi mogla domisliti; Ria obožuje plastelin, das maso in vse podobne zadeve (le slanega testa ne, ker je slano), tako da je bilo ustvarjanje kot nalašč zanjo, Noe pa vse te materiale z veseljem nosi v usta in je, tako da je tudi njemu pasalo, da je lahko po rokah sukal kepico mase. Čeprav je mož nekajkrat skoraj izgubil živce – nikakor se ne more sprijazniti, da je pri ustvarjanju z otroki pač pacarija, da iz preproste stavri nastane kaos in da se ponavadi še kaj zaplete, vse leti po tleh, se maže po mizi in seveda nosi v usta, a jaz sem se s tem že zdavnaj sprijaznila.
Odločila sem se, da bomo izdelali krožnike z odtisom otroških rokic, ki jih bomo, takoj ko bodo povsem suhe, še prelakirali.
Med kuhinjsko posodo sem poiskala dva enaka globoka krožnika (uporabila sem Ikein krožnik, ki je primeren za pečenje in serviranje), potrebovali pa smo še paket das mase, valjar, aluminijasto folijo in nožek. Das maso smo razdelili na tri enake dele in se lotili valjanja. Ker imamo samo en kuhinjski valjar sva si ga z Rio izmenjavali; ona je valjala svoj kos in jaz svojega, na koncu sem jaz njenega samo malo `izravnala`. Na razvaljano testo smo položili krožnik ter ga obrezali z nožem; Ria ga je držala in jaz sem obrezovala.
Nato smo oba krožnika znotraj prekrili z aluminijasto folijo in vanju previdno položili razvaljano das maso ter jo s prsti previdno poravnali, oblikovali in pritisnili h krožniku, da se je lepo prilegala. Na koncu smo naredili še odtise otroških rokic – najprej Noetove in nato še Riine. Odtiskovanje rokic je bil tisti del ustvarjanja, ki je bil tudi otrokoma vsekakor najbolj zanimiv in bi lahko to počela še kakšno uro. Kako malo je potrebno, da so otroci srečni. 🙂
Krožnika se od včeraj popoldan sušita na balkonu in sta že skoraj suha. Das masa se praviloma suši od 1 do treh dni, odvisno od debeline in velikosti izdelka, a glede na to, da sta naša krožnika tanka, se sušita zelo hitro. Danes popoldan ju bomo samo še prelakirali in ju nato napolnili s kakšnimi piškoti. Preprosto, lepo in prijetno ustvarjanje za otroke ter čudovito darilo za babice.
Če želite tudi vi obdariti svoje babice, še vedno niste prepozni. 😉
