Telesna vadba po porodu – KDAJ?

0

Ženske smo resnično čudna bitja, nenehno se obremenjujemo s kilogrami in svojim izgledom, a za to nismo pripravljene prav veliko narediti – no, seveda smo pripravljene; grizljati piškote, se basati s čokolado in uživati ob božanskih tortah s kar tremi plastmi čokoladne kreme in debelo čokoladno glazuro ter nekaj jagodami na vrh, nam ni nikoli problem, a ko začnemo govoriti o zdravi prehrani in vadbi, smo kar naenkrat vse zadovoljne s svojim telesom – do prvega poletnega dne na morju, ko se bomo morale stlačiti v lanske kopalke in nam nikakor ni jasno, kako nam niso prav, če pa so nam bile lani ob koncu poletja celo prevelike.

Zdi se, da je borba s kilogrami, odvečnimi centimetri in celulitom vedno problem, v nosečnosti pa gre vse samo še navzdol. Prvih nekaj tednov smo vse srečne in sijoče, navdušene in blažene, ko začnejo številke na tehtnici naraščati, pa začne upadati tudi navdušenje, kaj hitro postanemo utrujene, okorne, lene in same sebi v napoto. Težko rečem, če je temu v resnici tako zaradi nosečnosti same ali zaradi pridobjenih kilogramov, ki nam najedajo živce, a proti koncu se večina žensk ukvarja samo še z mislijo, kdaj bo rodila in kako se bo znebila kilogramov, ki jih je pridobila. 

Med mamami velja splošno prepričanje, da bo vozičkanje vse uredilo in da kar se je 9 mesecev nalagalo, mora tudi 9 mesecev kopneti. Pa ne vem, če je temu ravno tako. Po mojih izkušnjah ne. Ne glede na to, da sem vozičkala po trikrat na dan vsakič vsaj kakšno uro in dnevno prehodila od 5 do 8 km, sem bila po sprehodu vedno sestradana; poleti sem bila že zjutraj cela potna, utrujena in lačna in medtem, ko je otroček spal, sem jaz trenirala, ko sem prišla domov in bi lahko v miru spila kozarec vode, se najedla ali vsaj preoblekla, pa je  bilo dete takoj budno in potem sem na hitro zbasala vase celo škatlo keksov, kakšno čokolado, dva sladoleda ali kaj podobnega. Včasih sem bila že med sprehodom tako lačna, ker zjutraj nisem jedla zajtrka ali pa sem bila na sprehodu že kakšni dve uri, da sem kar med potjo zmazala cel paket Kinder čokoladic in na vrh še Leo ali dva. No, jedla sem zelo nezdravo in obroke sem nadomeščala s samim sladkorjem, telovadila nisem, hoja je bila moja edina vadba, pa to ni vplivalo na moje kilograme, ti so skopneli že v prvih dneh po prihodu iz porodnišnice. Po drugem porodu je bilo sicer malo bolje, jedla sem bolj zdravo hrano, več sem se gibala, a sem kilograme izgubljala počasneje in še danes, 20 mesecev po porodu, nisem na svoji prvotni teži. Torej vozičkanje ne pomaga pri hujšanju in `9 mesecev gor, 9 mesecev dol` ne velja. 

Zato se je pametno sprijazniti, da bo pač treba telovaditi, narediti nekaj zase. Ženske, ki redno trenirajo pred nosečnostjo, lahko ob normalnem poteku nosečnosti trenirajo tudi med nosečnostjo in te ženske začnejo zelo hitro trenirati tudi po porodu. To so tiste, ki pridejo iz porodnišnice s `six-packom` in nogami kot gazela, ampak vse pač nimamo te sreče. In če sodiš v skupino `povprečnih`, se boš s kilogrami skoraj zagotovo borila še nekaj mesecev ali leto po porodu in ti kakšna pametna vadba ter uravnotežena prehrana ne uideta.

Z vadbo lahko v primeru naravnega poroda pričneš 6 tednov po porodu oziroma v skladu s priporočili in navodili ginekologa, v primeru carskega reza pa 10-12 tednov po porodu, vendar vse zelo omejeno in v zmernih količinah. Priporočljiva je vadba, kjer ne obremenjuješ trebušnih mišic, kjer trebuh ne visi ali se dviguje oziroma neposredno napenja in kjer ne obremenjuješ zadnjih (hrbtnih) medeničnih mišic. V poštev pridejo sprva zmerna hoja, nato hitra hoja, vsekakor vaje za krepitev mišic medeničnega dna – te delaj že v nosečnosti in še intenzivneje po porodu, kasneje lahkoten tek in vaje, kjer obremenjuješ roke, noge in zadnjico, trebušne mišice pa zgolj v bočni legi. Večini žensk se še več mesecev po porodu odsvetujejo poskoki in energičen tek, saj vplivajo na lego maternice, na medenično dno in na trebušne mišice. Pred vadbo je namreč najpomembneje, da telo dobro okreva, da ste spočite, da je vse na svojem mestu, da se maternica povsem skrči in da ste fizično dovolj močne, torej ne smete biti slabotne, slabokrvne, utrujene, bledolične in podobno.

Splošno velja prepričanje, da telesna vadba po porodu vpliva na količino in nastajanje materinega mleka, kar seveda ne drži. Zmerna vadba nima nobenega vpliva na mlečne žleze in nastajanje mleka, vendar pa je treba paziti, da telesa ne preobremenite, da se ne presilite. V času po porodu so lahko že zelo blage vaje zelo obremenilne za mišice in telo in predstavljajo velik telesni napor, zato je potrebno vaje izvajati prilagojeno in kontrolirano. Porodno bolečino lahko enačimo s hkratnim zlomom 20 kosti, sam porod pa žensko telo fizično in psihično izčrpa; gre za ogromen napor od katerega si ne morete opomoči v nekaj dneh, zato je treba vaditi previdno.

Po prvem porodu sem bila prepričana, da to sploh ni nič takega, rodila sem enostavno, počutila sem se odlično, bila sem polna energije, srečna in močna in čeprav sem zares malo spala, utrujenosti sploh nisem čutila, bila sem pod vplivom adrenalina in sreče. Tretji dan po porodu sem doma prenašala košare z opranim perilom, vesila perilo, likala. Vse dokler nisem peti dan izgubila zavesti. Spomnim se kot bi bilo danes. Moje telo je bilo izmučeno, pretiravala sem z aktivnostmi in premalo počivala, poleg tega sem bila v dneh najhujše čišče, a se tega nisem zavedala in v nekem trenutku me je enostavno zmanjkalo. To mi je bila odlična lekcija in v drugo napake nisem ponovila; čeprav sem vsak dan veliko hodila, sem se izogibala težkim bremenom in nepotrebnemu sklanjanju, počepanju in dvigovanju.

Po porodu se moramo osredotočiti na otroka in nase, gledati na svoje zdravje in se najprej okrepiti, šele potem nastopi čas za vadbo. Pri nekaterih je to po enem, pri drugih po treh ali osmih mesecih. Pri meni po prvem porodu sploh ni nastopil, drugič pa po 6 mesecih in po zelo dolgi pavzi končno spet sedaj, po skupno 20 mesecih. Vadba je koristna, zaželjena in priporočljiva, saj zmanjšuje poporodno depresijo, sprošča stres, dviguje raven energije, sprošča hormon sreče, izboljšuje počutje in krepi imunski sistem, a ni koristna, če z njo pretiravate, če se silite, če trenirate mukoma ali če trenirate nepravilno. Ne obremenjujte se z reki, pregovori, mnenji in nasveti drugih, poslušajte svoje telo in počnite kar vas je volja, drugi pa naj kar brusijo svoje jezike s frazami `O, a spet pričakujete?, Kaj si že drugič noseča?, Ti je ostal trebuh?, Saj bo že šlo ali pa boš pač prej drugič zanosila….`

Comments

comments

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj