Pred dvajsetimi leti si moral biti, če si želel dobiti kredit, zaposlen. Za določen ali nedoločen čas, kot študent ali kakorkoli drugače, samo moral si imeti redni mesečni dohodek. Ko sem še bila v osnovni šoli, sem dobila svojo prvo bančno kartico, ko sem imela v srednji šoli štipendijo, sem lahko z njo celo plačevala, enkrat sredi faksa so mi odobrili kreditno kartico z zelo visokim limitom, na osnovi rednega priliva, štipendije, danes pa moraš biti še če želiš nekaj kupiti na obroke, redno zaposlen. Razumem, finančna varnost, kontinuiteta prilivov, ampak a ni finančno breme vendarle na ramenih imetnika računa? Kreditojemalca?
Če hočeš danes dobiti kredit, moraš biti zaposlen za nedoločen čas, če govorim o družini, morata biti oba zaposlena za nedoločen čas ali pa mora imeti en res zelo visok dohodek, zelo zelo visok, da pokrije primanjkljaj drugega. Stanovanjski kredit za mlade družine, finančna spodbuda države ali ugodnejši kreditni pogoji, subvencija, empatičnost bank oziroma bančnega sistema? Tega ne poznamo. Banke so oderuško navile obresti in totalno zategnile pogoje, tako je danes dobiti kredit skoraj takšna redkost, kot zadetek na loteriji. Karikiram, a je dobra primerjava.
Čudi me, da jih dejansko sploh ne zanima višina dohodkov, dokler ni pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pa je to res pokazatelj kreditne sposobnosti? Nekdo, ki je zaposlen za določen čas, ima lahko bistveno višjo plačo od nekoga drugega in čisto možno je, da bo vselej zaposlen za določen čas, ker je karierist, ker uživa v izzivih, ker menjuje delovna mesta in delodajalce, ker si želi napredovati in ker mu mesečni priliv na transakcijski račun pomeni več kot predpona ne- v pogodbi o zaposlitvi. 18. v mesecu mu bodo z računa odtegnili znesek, ne glede na to, na čem temelji njegov priliv, ne glede na to, kakšno pogodbo o zaposlitvi je podpisal in ne glede na to, koliko bo, če bo, dejansko zaslužil.
Kredit je odgovornost posameznika in nihče te ne bo vprašal, če imaš ali nimaš. Če nimaš, bodo vzeli pa kje drugje, bodo zarubili ali izterjali nekoga drugega. Toliko drugih varoval je, ki jim zagotavljajo izplačilo oziroma poplačilo, pa se obešajo na besedico ne-, ki zaposlene ločuje ne glede na višino plače, temveč vrsto zaposlitve.
Če sem malce predrzna in povem na glas… Povsem preprosto je pravzaprav dobiti kredit, če si malce iznajdljiv in če imaš možnost to izkoristiti. Pri znancu, prijatelju, sorodniku ali celo nekom, ki ima popoldanski s.p. se zaposliš za nedoločen čas za obdobje treh ali šestih mesecev, toliko, da imaš plačilne liste, ki jih lahko predložiš za odobritev kredita, počakaš na odobritev kredita in potem sporazumno prekineš pogodbo o zaposlitvi. Kdo ti pa kaj more? Bil si zaposlen za nedoločen čas, imel si redne prilive, dovolj visoke za odobritev kredita in povsem na tebi je, kako in s čim ga boš plačeval. Če imaš vir dohodka, ki je za kreditno sposobnost nerelevanten, se je pač potrebno znajti.
Odločitev vsakega posameznika je ali bo 15, 20 ali 30 let odplačeval kredit in s čim ter kako ga bo doplačeval in nikoli mi ne bo jasno, zakaj se banka obeša na vrsto zaposlitve, še posebej zato, ker je danes že dobiti službo zelo težko, kaj šele dočakati zaposlitev za nedoločen čas. Po drugi strani pa velepodjetnikom in gigantskim goljufom kot po tekočem traku dajejo kredite, ki nimajo ne zadostnega zavarovanja, ne kritja in tudi poplačani niso nikoli. Ker njim pač lahko, ker od njih imajo neuradne koristi, ki jih mi nikoli ne bomo razumeli, ker je povsem normalno, da vzameš kredit za 2 milijona in zanj zastaviš hišo vredno 300.000 eur, medtem ko za vse druge zahtevajo kritje v višini vsaj 1,5 kratne vrednosti najetega kredita.
Potem pa dokapitaliziramo banke, jih prodajamo, dovolimo prevzeme in podobne zadeve. Ker tisti, ki nimajo, plačujejo svoje obveznosti, ker si ne želijo izgubiti še tega, kar imajo, medtem ko tisti, ki imajo oziroma fiktivno imajo, poberejo vse kar gre in ničesar ne plačajo.
Če imaš dovolj visok dohodek in če redno plačuješ obroke, ne bi smelo nikogar zanimati od kod in kako dobiš denar oziroma kakšna je pogodba o zaposlitvi, iz naslova katere vsak mesec prejemaš plačo. Za marsikoga je kredit edina možnost, da si ustvari prihodnost, da si zagotovi dom, kupi avto ali kaj drugega. Gre za dolgotrajno obveznost in v 20 letih se lahko marsikaj zgodi; tudi službo za nedoločen čas lahko izgubiš, tudi prihranke lahko porabiš in tudi visoko plačo lahko zamenja nadomestilo na zavodu. Zakaj potem ljudem ne dati priložnosti, če je vse kar manjka, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas?
