Nega otroka se skozi različna starostna obdobja spreminja in ko govorimo o negi, ne smemo pozabiti na previjanje. Kaj druga dojenček še dela, kot je, spi in kaka. To mislijo vsi in vedo vsi, a temu ni tako. In predvsem, ni tako preprosto, kot bi kdo mislil. A če se osredotočim na previjanje… Previjanje novorojenčka je sanjsko opravilo. Tista drobna plenička in še bolj drobna ritka, majhne sladke nogice, kakec, ki ga komaj vonjaš, pa masiranje, božanje, pasenje kravic in neskončno cartanje malega bitjeca. Po pol ure sva ju imela na previjalni mizi, se z njima igrala, ju mazala in masirala. Novorojenčka previješ z eno potezo, z eno roko, če je treba. Kaj pa dojenčka? 3 kilogrami se hitro spremenijo v 8kg in 50cm v 80cm, dojenček pa ugotovi kaj vse lahko počne z nogami in rokami. Zdaj se zna že obračati, dvigovati, brcati in previjanje kar naenkrat postane misija. Zanimivo je vse, kar je prepovedano in roke si najraje tišči k ritki.
Za menjavanje plenice bi kar naenkrat potreboval celo vojsko ali vsaj še dva pomočnika, ki bi temu malemu nadebudnežu držala roke in noge, medtem, ko ti z robčkom po zraku loviš njegovo ritko. In radovedni dojenček zelo hitro zraste in se spremeni v divjega malčka. Takšnega, ki praska za vsem kar vidi, ki te z nogo tako brcne v trebuh, da kar malo počepneš, ki kriči kot jata podivjanih krokarjev in spušla krokodilje solze. Malčka, ki si hoče sam obrisati rito in potem kakec brišeš še z njegovih rokic in preoblačiš bodi in majico, ki misli, da osvežilni robčki sodijo v usta in ne na rit in, ki ima plenico raje za igračo, ne glede na to, če je umazana ali čista.
Trenutno ima dobrih 12kg in skoraj 85cm in vsak dan razmišljam, kdaj bo začel hoditi na kahlo. Takšen otrok se res že pošteno pokaka in najmanj kar si želiš je, da imaš ta zmazek povsod. Saj veš, zjutraj, ko tako lepo urejena preoblačiš svojega ljubega otroka, ki se je, kot vedno, pokakal tik pred odhodom v vrtec, in začne kar naenkrat divje brcati z nogami, še preden mu slečeš hlače in se sploh dotakneš plenice se že desetkrat obrne in po hrbtu kotali na previjalni mizi. V roke mu potisneš vse, dobesedno vse, kar ti pride pod roke, tudi digitalni termometer in aspirator za nos, a ga ne zanima, ker išče eno izmed šestih dud in ker tisti dve, ena v ustih in druga v roki, pač nista dovolj. Ko mu snameš plenico, ki te mimogrede, skoraj vrže na rit, pa se pravi boj šele začne. Zdaj je svoboden in pod nobenim pogojem ne pusti, da mu umiješ rito ali nadeneš novo plenico. Z rokami začne segat proti prepovedanemu območju in čeprav ga z eno roko trdno držiš za noge in z ritko visoko v zrak ter z drugo skušaš z eno potezo pobrisati nered, ki ga je naredil, ko je trikrat padel na `polno` tazadnjo, on vztrajno brca, se obrača in dviguje rit. Najbolje bi bilo, ko bi to lahko naredila v mili sekundi… Zdi se, da je vso svojo moč usmeril v upiranje, a ne odnehaš in čeprav teče s tebe in bi bila pred odhodom v službo potrebna dodatnega tuša, pokažeš, da imaš ti premoč. Umiješ, obrišeš, ga oblečeš in gremo.
Je previjanje res tak strašen bav bav, da se je potrebno prav vsakič upirati? Kadar mi ga uspe previti brez dretja, se počutim kot bi zmagala na olimpijskih igrah ali vsaj zadela sedmico na lotu. Ker takrat nisem mokra kot cucek, ker moje roke niso namazane z vsebino plenice in ker na previjalni mizi ni kot bi razneslo bombo. Otrok srečen, mama srečna. A to ponavadi pomeni, da je počel nekaj, kar mu sicer ne dovolim; se igral s tonimerjem, stikalom za luč, grizel dozico fiziološke raztopine ali se igral z osvežilnimi robčki. Težko je meriti škodo s škodo. Od tovrstnega početja ne bo umrl, tudi slabo mu ne bo, moja raven stresa pa bo za tisti dan bistveno nižja. Mama srečna, vsi srečni.
Kahla, prosim spremeni se v leteči avto z držalom za flaško, s svetlikajočimi gumbi in zvoki vozil. Mogoče se bo potem hotel vsesti nate z nago ritjo, ker zdaj mu je kahla zanimiva samo kot stol. Oblečen sedi in opazuje druge. Kdo bi si mislil, da se lahko tisto prijetno cartljivo previjanje spremeni v rokoborbo in boj za obstanek. Težko se je kosati z enoletnikom, ki vse atome moči usmeri v odvračanje zlobne mame, ki mu hoče menjati pokakano pleničko. Znajo nam dati vetra. Ni kaj.
🙂
