Zmedenost in zamujanje

0

Zadnje dni sem bolj z eno nogo pri vsem skupaj. Z eno nogo pri pisanju bloga in objavah, z eno nogo pri šivanju, z eno nogo pri poslovnih načrtih za 2017 in samo zelo napol pri pečenju in pripravi daril. Ne morem verjeti, da je čez nekaj dni že božič. Niti približno se ne počutim tako. Pismo Božičku smo sicer že odposlali, adventni venček smo že pospravili (iglice so tako odpadale, da so mi parale živce), na adventnem koledarju pa je ostalo samo še nekaj vratc. Nismo še naredili prazničnih nakupov in jih letos v kakšni posebni meri tudi ne bomo, ker smo se odločili, da it praznikov nima smisla delati cirkusa. Darila imamo skoraj že pripravljena. Veliko smo jih naredili sami, veliko sem jih naredila jaz (otroci bodo letos še posebej lepi), nekaj jih bomo še napekli in s tem se bo zadeva zaključila.

Danes je torek, pa sploh še nismo poslali božičnih voščilnic. Tako zelo smo zatopljeni v vse ostalo, vključno z boleznimi, da nam enostavno ne znese. Tako sem zanje letos zadolžila kar moža in res me zanima, kaj bo prinesel domov. Karkoli že bo, bo njegovo delo in prav je, da to cenimo. Darila še niso zavita in tudi smrekica še ne stoji. Pri nas smo zelo tradicionalni in jelko postavljamo šele 24. decembra. Letos se tega še posebej veselim. Oba otroka sta dovolj velika, da bosta lahko pomagala pri postavljanju in čeprav verjamem, da bo Noe okraske raznašal po stanovanju, imamo pomočnico, ki mu bo že dala vedeti, kaj lahko in kaj ne. Še vedno postavljamo klasično jelko, le da smo naravno lani zamenjali z umetno. Prvič zato, ker smo za iskanje lepe naravne jelke vedno porabili ure in ure in drugič zato, ker so mi šle iglice, ki so začele odpadati po kakšnem tednu, blazno na živce; mali otroci pa vse nesejo v usta in tako je, kljub moji zavezi, da umetne jelke pa že ne bomo imeli, zmagala ravno ta. Ampak okraski so še vedno klasični, stekleni, ker plastičnih, zaradi vidnih spojev, ne maram. Tako bodo našo jelko krasile steklene bučke v kombinaciji s sladkornimi palčkami, otroka bosta dodala še svoje mehke kroglice iz blaga, nekaj doma narejenih obeskov, nekaj sladkih obeskov in letos vsekakor ne sme manjkati Disneyev obesek, ki si ga je zaželela Ria in ji ob pogledu nanj, vsakič zaigra nasmeh. Seveda bomo postavili tudi jaslice, morali bi še posejati žito, pa smo spet malce pozni, a tudi to še bomo. Jutri, upam.

Darila bom spet zavijala v petek zvečer, tik pred zdajci, vsa ostala pa kar sproti. Ponavadi smo darila odpirali že zvečer, takoj po večerji. Odrasli otroci smo pač strašno neučakana bitja. Ko so prišli otroci, smo želeli videti njihove izraze presenečenja, nasmehe. Lani smo jih odprli zjutraj in bilo je super. Tudi letos jih bomo. Naspani, spočiti, dobrovoljni. Zvečer smo namreč ponavadi že vsi utrujeni in sploh otroci so že vsega siti.

Božič je pri nas še vedno družinski praznik, te dni vedno preživimo skupaj. Na zajtrku pri enem, kosilu pri drugem, popoldanskem prigrizku pri tretjem. Raznašamo darila, na veliko jemo in pijemo in se imamo fajn. To je tisti čas v letu, ko se spet vsi vidimo in raznašanje daril je odličen izgovor ali obveza, da smo končno spet skupaj. In ravno to je tisto, kar bi si želela za prihodnje leto. Več skupnega časa. Kot družina smo nenehno skupaj in to so trenutki, ki jih zares cenim in za katere sem še posebej hvaležna, a želela bi si tudi več časa z drugimi, s sorodniki, s prijateljicami in prijatelji, z bližnjimi in daljnimi. Da bi si lahko vzeli več časa zase in da bi ga imeli več drug za drugega. Noben organizator, planer, načrtovanje nam ne bo prineslo dodatnega časa, če si ga ne bomo vzeli sami. In včasih moramo potegniti črto in iti dalje po drugi poti.

Velikokrat pozabljamo na ljudi, ki so nam nekoč bili blizu, dragi, zdaj pa so kar nekako izginili. Ker nimajo časa, ker ne utegnejo, ker jih motijo otroci, ali pa ker jaz nimam časa, jaz ne utegnem in se mi včasih po napornem dnevu enostavno nikamor več ne da. Nikoli ni kriv samo en, zato je prav, da včasih naredi korak naprej en in drugič drugi.

Letošnji prazniki bodo zagotovo posebni. Odkar imamo otroke, so vsaki prazniki posebni in doživetje zase. Takoj po božiču se bomo odpravili tudi v Božičkovo deželo in nadejamo se res lepe pustolovščine in super izkušnje. Zaenkrat se moj seznam opravil daljša namesto krajša in strah me je, da bo do petka segal preko roba lista. Kakorkoli, bom zavihala rokave in oddelala svoje. Komaj čakam, da začnem s pripravo potice in piškotov, to je vedno odlična priložnost za sprostitev. Komaj čakam. 🙂

Mogoče v teh zadnjih dneh, tik pred zdajci, pade še kakšna zamisel. Vsekakor bom delila z vami še nekaj receptov in idej za ustvarjanje, pa tudi izgled naših letošnjih daril.

Odštevajmo skupaj!

Comments

comments


Warning: A non-numeric value encountered in /home/mamint41/public_html/wp-content/themes/Newspaper/includes/wp_booster/td_block.php on line 1008

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj