Božičkova dežela ali zbogom božič

Na današnji dan smo dolgo čakali. Obisk Božičkove dežele smo rezervirali že pred kakšnim mescem in tako smo sedaj samo še odštevali. koča, kjer ćivi Božiček, jelenčkov spust, Rudolf, ribolov, polhkov rov in veliko drugih aktivnosti. Sliši se noro, kajne?

Dan se je začel zgodaj, noč je bila naporna, sploh zame, ki me zadnje tri tedne kar naprej muči suh kašelj in ob desetih dopoldne smo krenili proti Bohinju. najprej so se nekajkrat ponovila vprašanja, kako daleč in ali je daleč, nato pa sta vsak ubrala svojo `štimo`. Najprej malo govorjenja, potem skrivanje, igranje in pri Tepanju je Noeta zmanjkalo. Ok, kot načrtovano, spi. Kaj pa Ria? Nerganje, zvijanje in slaba volja. Malo pred Bohinjem je tudi ona zadremala, bežno, za 30 sekund vsako minuto, kar pomeni, da je bila nenehno na preži. Vedeli smo, da pred obiskom Božičkove dežele ne bo časa za kosilo, zato smo imeli s seboj Plazmo, pa jogurte in sadne smoothije, ki jih noe sicer obožuje, tokrat pa jih je, na prvi kavi v Bohinju, raje zlil po hlačah; svojih in atijevih. Moji lasje so šli pokonci…

Božičkova dežela, končno. Usmerjevalna tabla lepo kaže pot, je lepo vidna in ne moreš je zgrešiti, čeprav je Božiček pod njo precej majhen. Bravo. Vsaj enkrat ne iščemo prizorišča kot norci. Parkirišče ogromno in lepo dostopno, neposredno zraven koče. Drugi bravo. Prijazna božičkova pomočnica, prijazni in navihani škratki. Odlično. In prekrasen ambient. Božičkova dežela je pravzaprav v gozdu postavljena lesena koča, v kateri je odprto ognjišče, Božičkova postelja ter klopi in stoli za sedenje. v okolici pa različne aktivnosti za otroke, lesene sani z lesenim Rudolfom, zip line, jelenčkov spust, poljsko stranišče, zunanje odprto ognjišče in narava, gozd. koča je skrjno prikupna, pristna, lepo urejena, a morda malce premajhna. Seveda smo se stisnili in z veseljem prisluhnili Božičkovemu pripovedovanju pravljice, a držim pesti, da si bo v bodoče Božiček omislil kakšen prizidek. 😉

otrokom pa je bilo to neverjetno doživetje. Ria je seveda preizkusila vse. Šla je skozi pajkovo mrežo, prehodila ležečo lestev, šla na jelenčkov spust in skozi polhkov rov ter na čisto pravi zip line. Na koncu sta z atijem izdelala še voščilnico, midve pa sva naredili snežaka iz nogavice. Noe je za te aktivnosti še malce premajhen, a mu je bilo vseeno zelo zanimivo, predvsem piškoti in lovljenje rib ter ograda s kozicami. Na koncu sta še dobila vsak svoje darilo od Božička in skupaj smo se slikali z njim.

V dobri uri nas je kljub temu, da smo bili dobro in toplo oblečeni, pošteno nazeblo; mene predvsme v noge. A je bila dogodivščina res nepozabna. Darila so bila seveda super in nad njimi sta oba zelo navdušena, a dogodivščina je tista, ki je bila najbolj posebna. Ria kar naprej obuja spomine.

To je bil v bistvu družinski izlet; mi, sestrina družina ter najina starša. Dan pa smo zaključili s pico pri Emi. Oni so ostali v Bohinju, mi pa smo se vrnili domov. Upala sva, da bo vožnja brez težav, pa sva se malce zmotila. Noe je sicer zaspal že na pol poti od Bohinja proti Bledu, a se je ves čas dramil in stokal, Ria pa je zaspala šele po slabi uri vožnje in se tudi v spanju ves čas pritoževala. Mali je želel, da mu držim roko pod glavo, da bo slonel na njej, večja pa je hotela, da jo božam. Nisem vedela, kako naj se obrnem in kam naj dam roke, da bo obema zadoščeno. Tako sme na koncu obupala in sta se morala znajti sama. Presenečenje? Ko smo zavili v domačo ulico je imel Noe nasmešek do ušes in Ria je postala skrajno dobre volje, a v hiši sta se oba takoj vnesla in kar pokala od dobre volje.

Zaključek? Upala sva, da bo vožnja tokrat res gladka, še posebej zato, ker sta včeraj popoldne na poti od enega obiska do drugega dvakrat zaspala, pa je vožnja trajala le 10 minut, ampak nič hudega. Gledano v celoti je bila izkušnja nepozabna. Navdušena sva bila tako midva kot onadva in zagotovo se je vredno peljati dobri dve uri.

Jaz pa sem zdaj izčrpana. In to sem res redko, vsaj tako izčrpana, da to na glas povem. Matjaž je najbrž že zaspal v otroški sobi, medtem, ko daje Noeta spat, tako da, čeprav sem upala, da bom danes likala, naju bo danes razvajal kavč, na televiziji pa se bodo vrtele epizode Chicago P.D. in Chicago F.D. Komaj čakam. 🙂

Comments

comments