Vedela sem, da bo otroka v bolnišnici težko zamotiti, še posebej pa ga odvrniti stran od vsega kar zanj ni primerno; torej praznih postelj, medicinskih pripomočkov, tekanja po hodnikih, pretiranega raziskovanja. V bistvu vse to našteto sploh ni težko, ker je to ne zanima, bolj kot odvračanje potrebuje nenehno dogajanje, aktivnosti. Sedaj sta v sobi dve, skupaj z dve leti starejšo deklico, s katero sta takoj posatli prijateljici, tako so aktivnosti za Rio postale njune skupne aktivnosti. In kaj vse je primerno za bolnišnično aktivnost:
- Branje – čeprav imajo v bolnišnici cel kup knjig, smo jih mi že ob prihodu cel kup prinesli s seboj; tistih domačih, njej ljubih, ki jih nenehno lista in gleda, ki jih pozna na pamet in ki jih beremo za lahko noč. Brez princesk res ne gre in spremljajo nas povsod, naredile so že na desetine kilometrov in tudi tukaj so z nami. Knjige so odlična aktivnost za otroka, lahko jih berete, lahko jih gleda ali lista, o njih se lahko pogovarjate in nepogrešljive so pri večernem uspavanje, danes pa celo pri dnevnem; ne spomnim se, kdaj je Ria nazadnje doma spala, no, danes spi, pa čeprav v bolnišnici.
- Revije, pobarvanke, nalepke – to pri naši deklici ni aktivnost, ki bi jo zamotila za dolgo časa, a jo zamoti, kar je najbolj pomembno. Včeraj sva pol ure lepili nalepke v revijo Cicizabavnik, listali sva in reševali naloge. Še ena mirna dejavnost, ki je glede na vsebino precej dinamična in razgibana in zato otroku zanimiva.
- BrainBox – je igra, ki se jo lahko igrate povsod in je pri nas v zadnjih mesecih na vrhu lestvice priljubljenosti. Primerna je za otorke od treh oziroma štirih let dalje, a jo je Ria igrala že prej. Super za krepitev spomina, za urjenje razmišljanja in treniranje možgančkov.
- Karte in spomin – ena škatlica kart Črni Peter lahko naredi čudež. Mi se ga igramo kot spomin, lahko pa tudi kot klasičnega Črnega Petra. Iz nekaj parov lahko z malo domišljije dobite cel kup luštkanih iger, ki bodo otroku zelo zanimive, saj so ponavadi na sličicah živali, ki so jim vedno všeč. Potem je tukaj še klasičen spomin, ki pa je itak vedno zanimiv.
- Sestavljanke – nekaj smo jih prinesli s seboj, nekaj jih imajo v bolnišnici, pravzaprav veliko, celo talne sestavljanke z res velikimi kosi. Ria je nora na sestavljanke in jih tudi doma nenehno sestavja, vse od tistih v knjigah do velikih s 150 ali 200 kosi. Obožuje jih in vedno jo zamotijo, včasih tudi za uro ali več.
- Risanke in igrice – včasih se vprašam, kako smo nekoč zmogli brez vse te tehnologije; kaj smo takrat počeli in kako smo se zamotili. ČEprav sem otrok, ki je zrasel in odrasel brez vseh teh (nepotrebnih) pripomočkov, se sploh ne morem več postaviti v takratni čas oziroma je to v današnjih razmerah zelo težko, pa čeprav vsega tega, kadar smo na dopustu sploh ne pogrešamo. Žal je tako, da smo z današnjim dnem omejene, ne samo na en bolnišnični oddelek, ampak na sobo. Včeraj in danes je prišlo na oddelek nekaj novih otrok, ki so kužni in smo primorane čas preživljati v sobi. Torej so tudi risanke na seznamu. Mož nama je na prenosnik naložil nekaj risank in serijo zame in tako imata skupaj s prijateljico enkrat ali dvakrat na dan bolnišnični kino; obe sedita na enem zložljivem ležalniku ter gledata film na velikem platnu (beri: prenosniku na nočni omarici), kar je zanju super dogodivščina. Nekajkrat, tam tri do štirikrat na dan Ria za nekaj minut igra tudi igrice na telefonu, a ji zaradi oči tega ne dovolim več kot 5-10 minut, pa tudi njo samo hitro mine, saj ji postane nezanimivo.
- Skrivanje – no, včeraj sva stuhtali še eno luštno igro, ki naju je zabavala kakšne pol ure – skrivanje, dobra stara preprosta igra. Čeprav v bolnici ni nekih skrivališč, je bila igra zabavna. Postavili sva se na hodnik ali se skrili za vrata in smeha res ni manjkalo. Zvečer pa smo se igrali tudi policaje in punci sta z veseljem pisali kazni.
- Aktivnost dneva ––> sprehod po podzemnih hodnikih bolnišnice do oddelka, kjer imata kontrolo. To je vsak dan prav posebna dogodivščina. Poleg vseh tistih meritev, pregledov, zdravil in podobnih neprijetnih zadev je ta izled po `krtovih hodnikih` daleč najbolj zanimiv.
Tukaj je samo nekaj predlogov. Tople vode v bolnici ne gre odkrivati, a je dobro, če ste vsaj malo pripravljene, še posebej, če je otrok zelo dinamičen, aktiven in ves čas potrebuje neko dogajanje, potem je dobro, da ste tudi same malce ustvarjalne in iznajdljive. Pri nas je postalo že nalivanje mleka sila zabavna dogodivščina. Najbolj všeč pa so jima njune večerne predstave, ko se iz postelje v posteljo pogovarjata, se smejita svojim stvarem in zganjata norčije. Takrat sta v svojem `elementu`.
V vsakem pogledu je vse skupaj zelo neprijetna izkušnja, tako za otroka kot starša, a je prav, da jo naredimo kar se da prijetno (in to rečem jaz, ki sem vedno mislila, da je bolnišnica najbolj grozen kraj na svetu). Zdaj sem močna zanjo in če lahko preživim jaz, ki se mi začne po dveh urah v zaprtem prostoru skoraj mešati od dolgčasa, bo vsaka od vas. Samo pogumno.
Če imate kak super predlog, pa seveda na plan z njim. Bom vesela!
