Če vas praznovanje prvega rojstnega dne še čaka, potem te izkušnje še nimate, a jo boste zelo kmalu imele in potem se bo nekaj let ponavljala, vsaj kakšnih 15 let, morda še več. Za praznovanja otroških rojstnih dni si po večini vsi želimo, da so presežek. Očetje niso tako nagnjeni k pretiravanju, mame pa smo perfekcionistke in hočemo, da je vse izpeljano tako kot mora biti in če je določena rdeča nit, mora biti ta jasna od začetka do konca; vse od vabil, do dekoracije, slaščic, krožnikov, iger za otroke in torte. Ponavadi sem sodi še poseben komplet hlačk in majice ali oblekca, ki ne dočaka slikanja in je ponavadi umazana že po prihodu gostov; a važen je prvi vtis.
V nedeljo smo bili na praznovanju prvega rojstnega dne; mejnik po katerem dojenček postane malček, mejnik, ki ponavadi pomeni vstop v vrtec, prve korake, prve besede. Če je bil do sedaj otrok ves čas v varnem zavetju očeta in mame, začne potem postajati vse bolj samostojen. Prijateljica mi je rekla, da je mislila, da bo lepo vse pospravila, potem pa bosta oba, z otrokom vred uživala v praznovanju, pa sedaj vidi, da se pravo delo prične šele, ko pridejo gostje. V tistem trenutku sem se vrnila 2, 3 leta nazaj in pomislila, kako bo spet čez približno dva meseca.
Otroški rojstni dnevi niso zabava za starše, temveč garanje, ki se začne dan poprej in konča dan pozneje! Nobenega sedenja, nobenega klepetanja, nobenega popivanja, a veliko kuhanja, pečenja, pripravljanja, dekoriranja, prinašanja, odnašanja in pospravljanja. Dan poprej spečeš in pripraviš torto, ki jo je potrebno na dan praznovanja samo še sestaviti in dekorirati, mariniraš meso, pripraviš omake, namaze, prelive, pripraviš zelenjavo za priloge, spečeš 4 ali 5 vrst peciva, vključno s cupcake-ki, cakepops-i in piškoti z barvno glazuro. Drugi dan pa kuhaš, okrašuješ, komandiraš, kaj je še potrebno storiti, skrbiš, da ničesar ne zmanjka, ves čas odštevaš do torte, animiraš otroka, da vsaj na posnetku ali dveh gleda v objektiv ali je vsaj v kadru in zvečer mrtvo utrujena pospravljaš, čistiš, zlagaš, odpiraš darila, pereš in razmišljaš, kako je dan dobesedno zletel mimo tebe. Ti je znano? Do torte se dogajanje ves čas stopnjuje in niti slučajno se nimaš časa vsesti, po torti, ko je končno vse postreženo in bi lahko malo poklepetala, pa začnejo ljudje odhajati in v trenutku, ko bi se prilegel odmor in bi končno lahko za nekaj minut uživala v praznovanju, ostaneš sama z goro smeti, kupom umazane posode in ostanki hrane, ki bi nahranili vsaj 10 ljudi. Otroci so utrujeni in glasni, mož jih gre urediti za spanje, ti pa se spet lotiš dela.
“Kako si se potrudila. Super je bilo! Odlična hrana in čudovita torta!” Zadovoljni gostje in nasmejani otroci, ki so navdušeno tiščali prste v torto in sedemkrat pihali svečke so tisto, kar najbolje opisuje otroške rojstne dni in daje zadovoljstvo, ko se ob desetih zvečer v upanju, da je ostal kak kos torte, sprehodiš do hladilnika. Bolj malo si jedla, menda sploh nič, dva dni skoraj nisi spala in počutiš se totalno izžeta, a si presrečna, ker je rojstni dan uspel, ker je bila torta, takšna kot si jo je otrok želel, ker so okraski poželi med otroci val navdušenja, ker je bilo za vse dovolj hrane in ker je torta obdržala obliko, ker so otroci uživali v družbi drug drugega in se ni nikomur nič zgodilo, ker so starši odšli z nasmeški na obrazih in ker je tvoj otrok zaspal zadovoljen in srečen.
Praznovanje otroških rojstnih dni, bi moral biti tudi praznik mamic, vseh tistih, ki smo se mučile, ko smo, takrat še drobna bitja, ki veliko prehitro rastejo, rojevale na svet. Namesto tega, pa vsako leto, leto za letom na ta dan počnemo vse, da bi izpolnile želje svojih otrok in jim pričarale čarobno praznovanje; ker je le enkrat prvi, drugi, tretji, peti, deseti, osemnajsti rojstni dan, ker je vsak le en in neponovljiv in zato mora biti popoln.
In čeprav je to za vsako mamo, tako fizično kot čustveno zelo naporen dan, se z veseljem potrudimo za svoje otroke in skupaj z njimi ustvarjamo čudovite spomine. Glede na to, da imata naša malčka rojstni dan samo 3 tedne narazen, smo ju lani praznovali skupaj in tako bo tudi letos in vsako leto poslej, ker se mi res ne ljubi pripravljati dvojnega praznovanja v razmiku dveh ali treh tednov za iste ljudi, poleg tega pa je takrat v polnem razmahu še sezona dopustov in bi bilo ločeno praznovanje res nesmiselno. Za letos že imamo izbrano lokacijo, določen jedilnik, za oba izbrano tematiko in sestavljen seznam povabljencev. Dvojno praznovanje pomeni dvojno delo in še manj spanja, a še več zabave, še več otroškega smeha in še več zadovoljstva. Jaz se ga že pošteno veselim. 🙂
