Zmogla boš!

0

Ležim na plaži in premišljujem o stvareh, ki so se dogajale preden sem postala mama; kako sem razmišljala, kaj sem počela, kako sem se pripravljala na porod in materinstvo. Toliko lepih spominov, toliko lepih občutkov, toliko zanimivih zgodb, še posebej me preplavlja občutek navdušenja, radovednosti, nestrpnosti in sreče, ki se od trenutka, ko izveš, da boš postala mamica, samo še stopnjuje. Nekje v ozadju pa se na plano prerivajo tudi dvomi, občutki, ki v času nosečnosti nikoli niso bili tako izraziti in si z njimi nisem belila glave, a so proti koncu nosečnosti postajali vse intenzivnejši in dobili v prvih tednih po rojstvu otroka novo dimenzijo.

Bom zmogla? Ga bom imela dovolj rada? Bom dovolj skrbna? Ga bom znala prijeti, potolažiti, pocrkljati? Mu bom znala pravilno menjati pleničko in ga dovolj nahraniti? Se bom lahko navadila na spremembe in vsakdan, ki bo odslej bolj posvečen otroku kot meni? Kaj bodo rekli drugi in kako bom utemeljevala svoj prav? Bom dovolj dobra mama?

Če bi šla še enkrat skozi prvo nosečnost in če bi se še enkrat srečala s takšnimi vprašanji, bi si povedala nekaj spodbudnih besed, ki sem se jih naučila skozi lastno izkušnjo materinstva, ki sem jih osvojila z urami nočnega bedenja in vstajanja, kilometri vozičkanja in dnevi crkljanja. Povedala bi si tole; in tebi, ki te tole še čaka, in tebi, ki se ti zdi, da ne zmoreš, in tebi, ki ne verjameš, da ti bo uspelo, in tebi, ki v solzah komaj čakaš, da se partner vrne iz službe in te razbremeni:

Zmogla boš porod, ker je tvoje telo močnejše kot si predstavljaš, ker je tvoj prag bolečine bistveno višji kot se ti zdi in, ker je tistih nekaj ur bolečine nič v primerjavi, s srečo, ki ti jo bodo prinesle.

Zmogla boš vsa nočna vstajanja, vse prebedele ure in vsa zgodnja jutra, ker bo zadovoljstvo in sreča otroka pomembnejša od pretežkih vek in neskončnih podočnjakov, četudi se ti bodo včasih na sprehodu zapirale oči ali boš zadremala skupaj z otrokom.

Zmogla boš kilometre in kilometre vozičkanja in sprehodov, ker svež zrak koristi otroku in pozitivno vpliva tudi nate, ker se boš nadihala in razbremenila in četudi boš ob prihodu domov še bolj utrujena kot prej, boš zmogla.

Zmogla boš dneve v razvlečeni trenirki in brez make-upa; če so se ti zdeli svetlobna leta daleč, bodo kar naenkrat postali tvoja realnost in v bistvu se boš še prehitro navadila na to `mami udobje`, ki ti ga nudijo.

Zmogla boš hkratno kuhanje, pestovanje otroka in pospravljanje igrač, ker kot mama pridobiš na hitrosti, na odzivnosti in na večopravilnosti in zmoreš več kot si si kadarkoli predstavljala.

Zmogla boš prenesti ure joka, vse nesrečne padce in krizne situacije, ki ti ustavijo srce in vzamejo leto življenja, ker se boš sčasoma privadila na stres, tvoj prag razdražljivosti se bo zviševal, vse manj odzivna boš na nepomembne krike in glasove iz okolice in naučila se boš, da situacije, ki izgledajo strašljive niso vedno takšne. Po nekaj mesecih boš ob ipičnem dretju brez težav spila kavo, medtem, ko mož še sedeti ne bo mogel pri miru.

Zmogla boš, četudi boš ubirala bližnjice, četudi boš kdaj kupila pripravljeno sadno kašico, če boš otroka kdaj potolažila s čokolado namesto s sadjem ali mu prižgala risanko. To niso napake ali `porazi`, to je samo dokaz, da si mama in da zmoreš, tudi ko se drugim zdi, da ne, ker točno veš, kaj pri otroku `vžge` in katero taktiko ubrati, da bo učinkovala.

Zmogla boš, kljub vsem pametovanjem okolice, kljub dobronamernim nasvetom mam, babic in tet, kljub vsem, ki te bodo vztrajno spraševali, če si prepričana, da je tako prav, da je tako najbolje, če morda res ne bi drugače, ker najbolje poznaš svojega otroka in ker veš kaj je zanj najbolje.

Zmogla boš uvajanje v vrtec in tišino v stanovanju, ki jo prinese otrokova odsotnost, pa tudi vrnitev v službo in natempirano dnevno rutino. Mogoče se boš kdaj zlomila, mogoče boš kdaj dobila občutek, da nisi dovolj dobra, pa boš vendarle zmogla, ker si močna in odločna in je otrok zate na prvem mestu.

Zmogla boš nakupovanje z vreščečim otrokom, ki hoče zdaj jabolko, potem smoki, nato čokolado in na koncu sok, s katerim bo vse poplaknil ter pri blagajni v pol minute zloži na tekoči trak pol police s sladkarijami. Četudi te bodo vsi opazovali in se jim bo zdelo, da ne sodiš v trgovino, boš zmogla; prezrla boš očitujoče poglede, zložila stvari v vrečko, plačala in vreščečega otroka odpeljala iz trgovine.

Zmogla boš vse obvezne, nujne in manj nujne preglede pri pediatru, obiske bolnišnice, preiskave in cepljenja, ker je to za tvojega otroka dobro, ker mu s tem želiš le pomagati, ga zaščititi in čeprav se ti bodo vsakič orosile oči, čeprav te bodo neštetokrat preplavila čustva in se boš med čakanjem na sprejem v bolnišnico razjokala, se boš potem sestavila in zmogla, zaradi otroka, ki mu moraš stati ob strani in mu dati vedeti, da bo vse vredu.

Zmogla boš izpade trme, izsiljevanje, metanje po tleh in zverinsko kričanje, zmogla boš narejene krokodilje solze in dveurno večerno rutino, ko mora vse naenkrat – jest, pit, lulat, povedat atiju obnovo dnevnega dogajanja in nujno poiskat svojo `najljubšo` igračo, ki je izgubljena že od božiča.

Zmogla boš uvajanje goste hrane, popljuvana tla in mizo in umazana oblačila, pa tudi odstavljanje od dojenja, odvajanje od stekleničke in dude.

Zmogla boš pokakane plenice, navajanje na kahlico, vse polulane hlačke, vse `kupčke presenečenja` v pižami, `lularske pohode` po zelenici in lužice, ki se bodo znašle na najbolj neprimernih mestih ob najbolj neprimernem času.

Zmogla boš večere, ko se boš povsem utrujena in izčrpana sesedla na kavč in si privoščila ogromno čokolado ali cel zavoj piškotov, po tihem kolebala med likanjem in gledanjem filma in na koncu ob poročilih zadremala.

Zmogla boš vse trenutke nemoči, ko se boš polna nejevolje, jeze in žalosti stisnila k svojemu otroku in mu dala vedeti, da je kljub temu, da si se pravkar zdrla na njega in ga kaznovala, še vedno največ, kar imaš.

Draga mamica, zmogla boš, ne glede na to, kako zelo nemogoče, težko, naporno in tuje se ti zdi. Zmogla boš potolažiti jokajoče dete, nahraniti lačna usteca in previti pokakano rito. Zmogla boš popihati vse rane, poljubiti vse modrice in namazati vse odrgnine. Zmogla boš vsak večer prebrati pravljico in otroka pocrkljati za lahko noč. Mogoče ne boš imela več toliko časa zase, mogoče boš opustila kakšen hobi, mogoče boš redkeja zahajala v družbo in boš bolj utrujena, a boš tudi bolj srečna.

Zmogla boš, ker si se tako odločila in ker je otrok prioriteta, ki življenje res obrne na glavo, a hkrati vse postavi na svoje mesto. Verjamem vate, daj še ti vase! <3

Comments

comments

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj