Veš tisti občutek

0

Veš tisti občutek, ko te otrok že dva dni “dribla”, ko kar naprej preizkuša tvoje živce in meje tvoje potrpežljivosti?

Veš tisti občutek, ko narediš vse, da ne bi kričal, jokal in zganjal cirkusa, pa se zgodi točno to in to dvajset krat na dan?

Veš tisti občutek, ko hočeš biti predana, ljubeča in skrbna mama, ki bo vselej znala odreagirati in mirno rešiti še tako zapleteno situacijo, pa vse, kar kopičiš v sebi nima več prostora in kar vre na dan?

Veš tisti občutek, ko en stavek ponoviš 36 krat in dobiš isto vprašanje še vsaj 28 krat več?

Veš tisti občutek, ko prideš domov z nasmehom na obrazu, ki ga pet minut kasneje ni več nikjer, ker se otroka tepeta za tvoj objem, prerivata pred vhodnimi vrati in kričita, kateri je bolj tvoj?

Veš tisti občutek, ko si želiš samo 10 minut tišine. Deset minut, da bi lahko zbrala svoje misli, možu zdrdrala povzetek celega dne in v miru “zmetala vase” kosilo?

Veš tisti občutek, ko imaš svojega otroka najraje na svetu, pa kar naenkrat potrebuješ “time out”, ker ne dohajaš več zahtev, želja, trme in neposlušnosti?

Veš tisti občutek, ko si želiš, da bi bila ura osem zvečer in bi že oba mirno spala, da bi se lahko brez skrbi stuširala in si nalakirala nohte, pa si malo pred deveto še vedno v otroški sobi in se že slabi dve uri trudiš z uspavanjem?

Veš tisti občutek, ko je vse kar si želiš od otroka tesen objem in moker poljubček, dobiš pa celodnevno predstavo, ki ji lahko prisluhnejo še sosedi?

Veš tisti občutek, ko se že dva dni vrtiš v kaosu in se ga ne moreš rešiti, ko je vse kar narediš narobe, ne glede na to, kako zelo se potrudiš in kako dobro misliš?

Vem, da vse poznate te občutke. Vem, da vse veste, kako je, ko se pri vzgoji lastnega otroka počutiš neuspešno in nemočno. Vem, da razumete, koliko volje je potrebne in kako težko je včasih. Pa zato nismo nič manj ljubeče in nič slabše mame. Pa zato nimamo svojih otrok nič manj rade. Včasih pač ne zmoremo.

Pravkar potiho upam, da je v otroški sobi po uri in 20 minutah končno vse tiho. Prisluškujem. Včasih sem res najbolj srečna, ko zaspita. Včasih se ure vlečejo kot dnevi in sem večera vesela bolj kot kave s prijateljico. In še vedno ju imam najraje na svetu. In še vedno bi zanju naredila vse. In še vedno sem dobra mama!

Tudi ti si! Vse smo! Ko nam je najtežje, ko se počutimo najšibkejše, se pokaže koliko močne in iskrene smo v resnici in koliko ljubezni premoremo. V miru in harmoniji je lahko vsakdo srečen, a prava mama se pokaže takrat, ko bi vsi drugi odnehali!

Bravo vsem mamam! Lahko smo ponosne nase!

 

Comments

comments


Warning: A non-numeric value encountered in /home/mamint41/public_html/wp-content/themes/Newspaper/includes/wp_booster/td_block.php on line 1008

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj