Vi boste stavkali, kje pa bo moj otrok?

Nikoli si nisem mislila, da mi lahko obvestilo na oglasni deski v vrtcu pokvari dan ali celo vikend. Dopis, ki se je začel s »Spoštovani starši, v zdajšnjem vsakdanjiku preživijo naši otroci v predšolskem obdobju veliko časa zunaj družinskega okolja, večina od njih je vključena v javne vrtce. », nadaljeval z »Na dan stavke, v sredo 14. februarja letos, bodo vrtci tako zaprti.« in končal z »Vas pa, cenjeni starši, prosimo, da izrazite podporo naši stavki in stavkajočim tudi tako, da svojih otrok ne pripeljete v vrtec.« me je ne samo razjezil, ampak dobesedno razbesnil.

Razumem vas. Podpiram vaše zahteve in se strinjam z vašimi stališči. Podpiram vašo stavko, čeprav menim, da ni pravi način izražanja zahtev niti doseganja ciljev in kot sem pred dnevi že zapisala na FB strani, želim si, da bi vsakdo dobil plačilo, ki bi bilo ekvivalentno njegovemu delu, a vas v tej odločitvi ne morem podpreti. Kam pa naj dam svojega otroka, če ne v vrtec? Bo kdo izmed članov sindikata, članov glavnega stavkovnega odbora SVIZ, mojemu oziroma vsem našim delodajalcem razložil, da ta dan ne moremo v službo, ker nimamo varstva za otroke? Ker ne moremo koristiti pravice, ki nam pripada, ker ne moremo biti deležni storitve, ki nam je bila s pogodbo obljubljena in za katero plačujemo? Imamo (pre)mlade starše, ki so še delovno aktivni in nobene alternativne izbire za varstvo otrok.

Če ne morem otroka peljati v vrtec, tudi v službo ne morem iti. Mar to pomeni, da bo 14. februarja zaradi premišljene in smotrne odločitve SVIZ celotna država obstala? Če prodajalke, frizerke, mesarji, kuharji, natakarji in vsi ostali svojih otrok ne bodo mogli peljati v vrtec in bodo prisiljeni ostati doma, tudi vi ne boste mogli spiti svoje jutranje kave, ne boste mogli kupiti kruha in mleka, ne boste se mogli urediti za nastop na televiziji in ne boste mogli na službeno kosilo. In pozabljate, da nismo mi krivi, da so vaše plače (pre)nizke, da je vaše delo (pre)malo cenjeno, da so vaše zahteve preslišane, a vendar bomo prav mi tisti, ki bomo nosili največje breme. Glede na to, da nam boste onemogočili koriščenje vrtčevske oskrbe – ste pripravili alternativo, ste pripravili finančna sredstva s katerimi boste poravnali stroške, ki nam bodo s tem nastali? Najlažje je napisati dopis, veliko težje se je postaviti v realno situacijo, veliko težje je prevzeti odgovornost in pomisliti še na koga drugega razen nase.

Prišli bodo starši, ki dopisa niso prebrali. Starši, ki otrok nimajo kam dati in je lahko od tega dne odvisna njihova služba. Starši, ki krvavo potrebujejo vsakih 8, 10 ali 12 ur v službi. Starši,ki bodo svojo jezo in razočaranje, strah in obup zlili na strokovne delavce, na pomočnice in vzgojiteljice, ki jih skušate s tem dopisom zaščititi, a jih v resnici postavljate v prvo bojno linijo. Poslušale bodo jezne izpade, ogorčene besede in opazovale solze obupa. Osebe, ki vsak dan vestno in predano skrbijo za naše otroke, ki se zavedajo, da je situacija problematična, a to ni rešitev zanjo, ki razumejo stiske staršev, ker se znajo postaviti v našo vlogo in ki jim ni vseeno za naše otroke. Osebe, ki bi jim radi izboljšali delovne pogoje, bodo še dodatno izpostavljene.

Zaprli boste vrtce, odbili nekaj 10 centov stroška prehrane za vsakega posameznega otroka in vsem v poduk stavkali. Potem pa dajmo vsi, ki imamo otroke, vsi, ki imajo vnuke, nečake, bratrance in sestrične, ostati doma. Vrtce imamo, da lahko delovni procesi nemoteno tečejo in če nam tega ne želite omogočiti, je prav, da posledice občutite tudi sami. To ni bila domislica strokovnih delavcev, vzgojiteljic in pomočnic, temveč ljudi, ki imajo le občasno (ali še to ne) stik s starši, ljudi, ki ne menjujejo plenic ali brišejo solz, ljudi, ki ne pospravljajo ostankov kosila ali božajo otrok, da zaspijo, funkcionarjev, ki drugim obljubljajo več, da imajo sami več. Očitno bomo letošnje valentinovo vsi doma. A želite višje plače ali višjo rodnost?

Comments

comments