Kolikokrat?

0
Vir: thebetermom.com

Včasih otroka vprašam `Kolikokrat sem vaju opozorila? Kolikokrat sem vama rekla, da prenehajta? Kolikokrat sem prosila, da se oblecita?`. S tem ju želim opozoriti na moje nenehno ponavljanje, na vprašanja, ki so tako nadležna, da jih najbrž poznajo že sosedi, še posebej zato, ker jih vsakič ponovim glasneje, dokler jih ne sliši pol naselja. In čeprav ponovim ne deset, temveč sto krat eno stvar, je velikokrat ne slišita, jaz pa sem sama sebi nadležna že pri tretji ponovitvi. Ko tako pogledam na materinstvo/ starševstvo, se mi zdi, da je to eno samo ponavljanje, nenehni trening; nešteto krat menjaš plenico, dojiš, narediš stekleničko ali kašico, nešteto krat ponoči vstaneš, nešteto krat otroka opozoriš, pohvališ, pograjaš, spodbujaš, tolažiš in crkljaš. Nešteto krat si utrujena in tečna in nešteto krat ponosna in srečna. Včasih se vse ponovi toliko krat, da se ti zdi, da se vrtiš v krogu, spet drugič si hvaležna za vsako to ponavljajočo se minutko, ker bo še prehitro minila.

Nikoli ne bom mogla v eno objavo strniti vse ponavljajočih se dejanj običajne mame, o tem bi lahko napisala celo knjigo, a nekaj je takšnih navad, ki so nam vsem skupne. Razmisli, ozri se nazaj in preštej:

Kolikokrat si šla v trgovino in namesto oblačil zase, prinesla celo vrečko stvari za otroka? Tebi so še vedno prav oblačila izpred petih let, otroci pa veliko oblačil uničijo ali v pol leta prerastejo celo omaro. In otroške stvari so tako prikupne.

Kolikokrat si se zjutraj zbudila utrujena, ker sta dva malčka celo noč udobno spala na vajini postelji, medtem ko si se ti stiskala na 20 centimetrih na robu postelje? Neštetokrat si že rekla, da tega ne boš več dovolila, a razumeš njuno željo po bližini in tudi tebi paše stiskanje. Mogoče ni udobno, a je vsaj prijetno.

Kolikokrat si obrisala solze in nos, ker je tvojega otroka malenkost vrgla iz tira in ga ni mogel potolažiti nihče drug? Deset babic in dedkov in pet najbolj kul očetov ne more zamenjati mame. Otrok potrebuje materino bližino in objem, to je edina tolažba, ki odpravi vse težave.

Kolikokrat si šla prepozno spati, ker si želela popoldne preživeti z otrokoma in si zvečer opravila vse, kar bi morala čez dan? Mame smo mojstrice organizacije in usklajevanja in lahko v dveh urah uredimo opravila celega dne, samo zato, da smo lahko z otroki. Ker nam je bolj pomembno zadovoljstvo otrok kot prosti večeri.

Kolikokrat si v družbi dveh navihancev sedela na stranišču in odgovarjala na vprašanja o divjih živalih, nastanku Zemlje in nakupu najnovejših igrač? Včasih se mi zdi, da bi lahko na stranišču odgovarjala na elektronsko pošto, opravila klice celega tedna in odvodila video konferenco. Edini prostor, kjer si želim vsaj pet minut miru, je pogosto najbolj živahen in glasen. Ker morata biti vedno ob mamici in ker nekatera vprašanja res ne morejo počakati.

Kolikokrat si rekla `nobene igrače več ne dobita` in ob naslednjem obisku trgovine z igračami storila ravno obratno? Včasih se omehčamo in jim uresničimo želje v upanju, da si bodo to zapomnili in bodo znali takšne geste ceniti in včasih preprosto zato, ker se vživimo v njihovo vlogo in si predstavljamo, kako smo se me počutile kot otroci, kadar česa nismo dobile.

Kolikokrat si prepovedala risanke in sladkarije in po nekaj urah miru popustila? Vsakič znova si želiš, da bi bile kazni nepotrebne in bi bilo dovolj samo opozorilo, da bi ostalo pri besedah, a pogosto ne zaleže. In čeprav veš, da je kazen vzgojna, jo skrajšaš, ker želiš otrokom pokazati, da se da tudi brez tega.

Kolikokrat greš na pijačo s prijateljicami in ves čas klepetaš o otrocih? Ne glede na to, kako zelo se trudimo pogovarjati o drugih stvareh, so otroci najpomembnejša tema vsake mame in o njih je vedno kaj govoriti; lahko jih hvalimo, lahko se pritožujemo čez njih ali preprosto izmenjujemo izkušnje – materiala nikoli ne zmanjka.

Kolikokrat se zalotiš, da čeprav si zelo jezna in sita vseh otroških norčij in izpadov, globoko v sebi čutiš neizmeren ponos in hvaležnost? Vsaka mama bo imela svoje otroke vedno neizmerno rada in bo nanje ponosna, ne glede na to, kakšno bedarijo bodo naredili in kolikokrat jo bodo razočarali. V njih polagamo vse svoje upe in smo hvaležne, ker smo mame.

Kolikokrat se ne držiš vzgojnih ukrepov in nasvetov, ki so priporočeni in skreneš po svoje? Samo zato, ker ne moreš, ker so v nasprotju s tvojimi stališči in vrednotami, ker ti materinska ljubezen tega ne dopušča.

Kolikokrat si naredila ravno nasprotno kot si vedno trdila? Bila si prepričana, da boš stroga, zahtevna, direktna in dosledna mama, da boš ljubeča, mirna, potrpežljiva in razumevajoča; v navalu čustev pa si pogosto viharna mešanica vsega tega, neprepoznavna sama sebi in totalno nasprotje tvoje nekdanje predstave.

Kolikokrat? Lahko bi naštevala v nedogled. Kot mama ponavljaš svoje besede, vedno razmišljaš o istih stvareh in kar naprej se vse vrti okrog otrok. Nesmiselno je šteti kolikokrat, ker se bodo vsi ti vzorci še nešteto krat ponovili in ko jih ne bo več, jih boš pogrešala. Pogrešala boš vsak skupni trenutek v postelji, odpiranje tuš kabine in obešanje na nogo. Takrat boš štela, kolikokrat se spomniš na pripetljaje, ki ti sedaj načenjajo živce. Zato prenehaj šteti izgubljene popoldneve, naporne tedne, prezgodnja jutra, neprespane noči, stroje opranega perila in napake, ki jih storiš na poti vzgoje lastnih otrok in začni uživati v času z njimi. 🙂

Comments

comments


Warning: A non-numeric value encountered in /home/mamint41/public_html/wp-content/themes/Newspaper/includes/wp_booster/td_block.php on line 1008

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj