Ah, ti zobje ali zakaj je nega otroških zob tako pomembna

0
Vir: childentspec.com

Kot mama pri kar nekaj stvareh nisem povsem dosledna in to brez težav priznam. Še posebej, če govorimo o konsistentnosti, ki se nanaša na samostojnost, kazni in podobno. Velikokrat kaj naredim samo zato, da imam mir. In pri tem ne razmišljam ali imam povsem prav, ali se to sklada s teorijami vzgoje ali s splošnimi prepričanji o sodobnem starševstvu. Preprosto zato, ker mi jutranji mir, složno kosilo ali tiho večerno uspavanje včasih pomenijo več kot trdno vztrajanje na stališčih in brezkompromisno uveljavljanje svoje volje. Seveda pa obstajajo tudi vidiki, pri katerih ne odstopam, pravila, ki jih ne kršimo in navade, ki jih prakticiramo vsak dan, ne glede na vse. Mednje sodi tudi nega zob,zato nikoli ne bom razumela staršev, ki otrokom prepuščajo samoiniciativno odločanje o ustni higieni, ki jim dovoljujejo, da odklanjajo obisk zobozdravnika ali zanemarjajo pomen čiščenja zob.

Mi smo začeli z redno ustno higieno takoj, ko so se začeli kazati znaki izraščanja prvega zobka, čeprav je bilo to v resnici kar nekaj mesecev prej, preden je prvi zobek pokukal na plan. Sprva smo zobke masirali z naprstno silikonsko ščetko, nato smo takoj preskočili na mehko ščetko, ki ima na eni strani ščetko in drugi grizalo in nato na zobno ščetko za najmanjše, tisto od 6 oziroma 12 mesecev naprej. Sprava je bilo to masiranje, grizljanje in slinjenje, ravno toliko, da sta se otroka navadila na občutek ščetke v ustih, nato pa smo začeli zobe umivati redno in dosledno. Izmenično smo uporabljali zobno pasto s fluorom, da smo temeljito očistili zobe in preprečili zadrževanje bakterij ter nastajanje kariesa in brez fluora, da smo preprečili fluorizacijo, do katere lahko pri majhnih otrocih pride zaradi goltanja zobne paste, saj je še ne znajo izpljuniti.

Pri Rii z umivanjem zob nismo imeli težav, Noe pa se še sedaj včasih upira, a vztrajava in če je potrebno, jih umijemo tudi na silo. Grozno kajne? Jaz mislim, da ne. Če si otrok ne želi umivati zob in ne želi poslušati prijazne razlage, četudi prepevanje pesmic ne pomaga, če ne zaleže peščena ura, če so izštevanke povsem brez pomena in če otrok sploh noče odpreti ust, ne glede na ves trud in energijo, je potrebno včasih postopati na silo. Žal je pač tako, da je potrebno včasih neke stvari urediti, ne glede na to, če so otrokom všeč in se z njimi strinjajo ali ne. Tudi kri je bilo potrebno dati, tudi presekano brado je bilo potrebno zašiti in tudi rano po operaciji bezgavk je bilo potrebno vsak dan prevezati. Pa je bolelo in sta se upirala, a smo vseeno morali urediti. Konec koncev gre za njihovo zdravje in skrb za dolgoročno kvaliteto zob, ki se je bodo zares zavedali šele, ko bo že prepozno.

Z obiski pri zobozdravniku smo začeli pri enem letu – preventivni pregledi so pomembni prav toliko kot umivanje zob. Veliko mamic reče, da so obiski pri zobozdravniku do treh let brez pomena, saj otroci še nimajo vseh zob, saj jih ne umivajo redno, saj še ne jejo vse hrane in podobno, pa temu sploh ni tako. Zobozdravnik z zgodnjimi pregledi ugotavlja morebitne nepravilnosti pri izraščanju mlečnih zob in na letni bazi spremlja pravilnost in doslednost čiščenja zob ter kvaliteto mlečnih zob – morebitno kopičenje bakterij, nastajanje oblog in prvega kariesa. Otroci imajo zelo različno kvaliteto mlečnih zob in nekateri so bolj podvrženi kariesu kot drugi, zato velikokrat srečamo otroke z močno poškodovanimi zobmi, primere obširne zobne gnilobe. Tovrstnim težavam v glavnem botruje prevelika količina zaužitega sladkorja, predvsem sladkih pijač, sirupov in sladkarij ter preslaba higiena zob oziroma pomanjkljivo čiščenje zob. Velikokrat starši rečejo, da si otrok ne mara umivati zob, da ne odpre ust, da ne želi obiskati zobozdravnika in da vztrajno joče. Glede na to, da smo prvič obiskali zobozdravnika pri Riinem enem letu, je na obisk nisva posebej pripravljala, sva jo pa spodbujala in mirila, ko je sedela pri meni v naročju in ji je zobozdravnica gledala zobe. Kasneje smo se pred vsakim obiskom pogovorili, prav tako kot sva ji razložila pomen čiščenja in nege zob, sva ji razložila tudi pomen obiska zobozdravnika, kako le-ta poteka in kaj lahko tam pričakuje. Stara je 5, za njo je 7 ali 8 obiskov zobozdravnika, vključno z rednimi sistematskimi, vrtčevskimi in tudi zalivanjem kočnikov, pa ni bilo nikoli težav. Tudi z Noetom ne. Trkam. V kolikor bi bile težave, bi jih seveda rešili. Prvič bi ordinacijo zapustili in ponovno razložili kako in kaj, drugič pa bi jo trdno prijela v naročje in ji odprla usta, zato izgovori, kako otroci ne želijo, kako jočejo in kako se upirajo, pri meni ne vžgejo. Bolje je vsako leto 10 minut potrpeti na stolu pri osebnem zobozdravniku kot 6- ali 8-letnika voziti na zobno kirurgijo na odstranjevanje gnilih kočnikov ali operacijo vnetih dlesni.

In zakaj so mlečni zobje tako zelo pomembni?

  • Mlečni zobje so zelo pomembni za pravilno grizenje in žvečenje hrane; bolj kot je hrana prežvečena, manj dela ima želodec in prebavni trakt poteka gladko in brez prebavnih težav.
  • Mlečni zobje ustvarjajo podlago stalnim zobem in imajo ključno vlogo pri razvoju in oblikovanju čeljusti.
  • Mlečni zobje imajo vlogo pri razvoju govoril, saj sodelujejo pri pravilnem izgovarjanju besed in oblikovanju glasov.
  • Mlečni zobje imajo tudi estetsko vlogo, ki jo številni zanemarjajo, a igra z odraščanjem otroka vse večjo vlogo in vpliva tudi na samozavest otroka ter njegov odnos do sebe.
  • Iz dlesni in zob lahko izvirajo številna obolenja in zdravstvene težave, saj se s hrano bakterije najlažje prenašajo po telesu, hkrati pa povzroča zobna gniloba zelo hude bolečine, ki otroku preprečujejo normalno hranjenje in govorjenje, kar vpliva na celoten imunski sistem in celovit razvoj otroka.

Od približno dveh let in pol oziroma treh let uporabljamo samo še zobno pasto s fluorom, zobe pa čistimo vsak večer – ne kar tako mimogrede in nikoli otroka sama; začneta onadva, dokončava pa vedno midva, torej zelo temeljito in vsako jutro – sicer bolj na hitro, a vendarle. Dvakrat na leto obiščemo zobozdravnika, letos sta bila celo večkrat, ker vedno kadar gre en, z veseljem usta odpre še drugi, poleg tega sta imela tudi sistematiko in najbolj vesela sta, ko ju zobozdravnica pohvali. Pohvala gospe v beli halji je vredna več kot vse najine zvezdice, štampiljke, pohvale in spodbude, saj vsakič prideta domov navdušena in popolnoma vzhičena. In ko se jima kak večer ne ljubi umiti zob, ju samo spomnim, kako zelo ju je ob zadnjem obisku pohvalila zobozdravnica.

Pravilna in redna ustna higiena se ne začne pri treh letih, niti takrat ko ima otrok vse zobe, ko začne jesti sladkarije ali ko se nam zdi, da bi lahko bil dovolj star in zrel, da bi razumel pomen in nujnost umivanja zob, temveč že v času, ko je otrok še dojenček. Različne zobne ščetke, masažne krtačke, grizala in igračke otroka spodbujajo k raziskovanju ustne votline, k navajanju na čiščenje, k sprejemanju rutine in k zavedanju, da je to zanj samo koristno. Lahko mi kdo reče, da pretiravam, ampak raje zobozdravnika obiščem enkrat preveč kot enkrat premalo. Zobe, ki jima bodo čez leto, dve ali tri izpadli, bodo nadomestili stalni in tistih ne bo mogoče nadomestiti, ne bo jih mogoče enostavno zdraviti in potrebovala jih bosta še veliko let. Torej je še toliko bolj pomembno, da za mlečne zobe res dobro poskrbimo in ju navadimo na dosledno in redno čiščenje zob. V naši kopalnici se trenutno potika cela vojska otroških zobnih ščetk, kar malce obsedena sta z njimi, a me to ne moti, dokler pozitivno vpliva na njun odnos do čiščenja zob in njuno skrb zanje. Kar se bosta sedaj naučila in navadila, to bosta počela tudi v prihodnje. In konec koncev je zdrav in lep nasmeh ogledalo človeka.

Comments

comments


Warning: A non-numeric value encountered in /home/mamint41/public_html/wp-content/themes/Newspaper/includes/wp_booster/td_block.php on line 1008

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj