Kdo se še spomni lanskih novoletnih zaobljub? Ste si naredili seznam le-teh in jim sledili? Ste jih uresničili? Kaj pa letošnje – koliko ste jih sprejeli, kdaj jih boste začeli uresničevati in kako dolgo vas bodo držale?
Jaz nisem človek zaobljub. Če vem, da nečesa ne bom sposobna uresničiti ali da bo uresničitev slednjega zame predstavljala breme in stres, tega raje ne obljubim. Ne sebi, ne drugim. Slavne novoletne zaobljube največkrat predstavljajo naše želje, za katere vemo, da jih brez dodatne motivacije ali `prisile` ne bomo uresničili in potem verjamemo, da bo zaobljuba dovolj velik pritisk, da jim bomo sledili. In potem nam ta zaobljuba trka na vest, visi nad glavo in nas spravlja v obup. Ne lotimo se je prvega januarja, ne prvi ponedeljek v novem letu, ne po prvi plači; konec koncev imamo 365 dni, a med vsemi temi tisti prvi največkrat sploh ne pride. Namesto, da bi nas zaobljuba motivirala, nas obremenjuje, namesto da bi nas gnala, nas ustavlja, namesto, da bi na njen račun nizali uspehe, nizamo izgovore.
Namesto tega zaobljube spremenim v vsakdanje vzorce, v majhne premike, ki bodo drobec po drobec prispevali k velikim spremembam. Kot sem pred nekaj dnevi napisala na Instagramu:
- `NE` 3 krat na teden bom trenirala, `JA` več se bom gibala in poskrbela za boljšo kondicijo. Kakor hitro ne boš oddelala treh treningov v sedmih dneh, se boš zaradi tega počutila slabo in naslednjič se boš v telovadnico spravila še težje, poleg tega lahko postane enolična daljše časovno obdobje ponavljajoča se vadba dolgočasna, v gibanje pa sodijo hoja, tek, joga in vse druge aktivnosti, ki te veselijo. Danes mogoče trening za moč v domači dnevni sobi, jutri pa pilates s prijateljicami.
- `NE` shujšala bom 5 kg, `JA` učvrstila in okrepila bom svoje telo. Kilogrami niso merilo videza ali telesne pripravljenosti. 5 kg boš z omejeno prehrano in minimalno gibanja precej hitro izgubila, a to ne pomeni, da boš zaradi tega bolj zdrava, lepša, bolj seksi ali srečnejša. Prav tako pa jih boš precej hitro dobila nazaj in potem te bo teh 5 kg nenehno spravljalo v slabo voljo. Kilogrami so večni sovražnik žensk, ki verjamejo, da je videz povezan s številko na tehtnici. Izoblikovane mišice naredijo tvoje telo močno, zdravo in odporno, hkrati pa tudi lepo oblikovano in privlačno in prav te iste mišice rabijo kvalitetno hrano in intenzivno gibanje. Ne hujšaj, treniraj. Ne hiraj, izoblikuj se. Ne pritožuj se nad naporom, uživaj v njem. Naj tvojega izgleda ne določa tehtnica, temveč počutje.
- `NE` nehala bom jesti sladkarije, `JA` prehranjevala se bom bolj zdravo in polnovredno. Za vse ljubitelje sladkarij je tovrstna zaobljuba žebelj v krsto lastne izdaje. `Začnem takoj po praznikih, začnem po pustu, samo še ta kos torte pojem, samo še eno vrstico čokolade, omejila se bom samo na sladoled, pecivo je manj škodljivo od čokolade in bonbonov…` Sladkarije so skrajno škodljive, a jih imamo prav zaradi tega neizmerno radi. Nekateri so od njih odvisni, drugim predstavljajo tolažbo, spet tretji ob topljenju grižljaja čokoladne tortice v ustih doživljajo nirvano. Ne odpovej se jim, ker se ti bodo sline cedile ob vsakem sprehodu mimo police s sladkarijami v trgovini, ob vonju svežega peciva v domači kuhinji, ob pogledu na pregrešno grmado, ko greš s prijateljico na kavo. In ob vsakem prepovedanem grižljaju ti bo slaba vest poskočila do neba. Namesto, da bi po nedeljskem kosilu uživala v slaščici, te bo preveval občutek, da se ti vsak grižljaj dobesedno obeša na boke in stegna. Mogoče sladkor ni zdrav, ampak tole je še veliko manj zdravo. Zato raje poskrbi, da boš vedno sita in bo nivo tvojega krvnega sladkorja čim bolj stabilen, tako si sladkarij sploh ne boš zaželela, sestavi si pester in raznolik jedilnik in poskusiti del sladkarij nadomestiti s sadjem.
- `NE` dobila bom povišico, `JA` uživala bom v svojem delu. V službi preživimo pol svojega življenja in precej žalostno je, če ves ta čas zapravimo za nekaj, česar ne počnemo radi in kar nas ne osrečuje, zgolj zato, da vsakega 15. v mesecu prejmemo nakazilo, ki nam najbrž tudi ni povsem po volji. Razvoj na kariernem področju mora biti prizadevanje, ki ga vodijo želja po osebni rasti, želja po izboljšanju kompetenc, želja po kolektivnem uspehu in želja po razvijanju novega in izboljševanju obstoječega. Želja po povišici je namreč dvorezen meč, ki običajno na obeh straneh grdo ureže. Motivacija je zaradi prizadevanja nekaj časa na vrhuncu, a nato v vsakem primeru pade, ali zato, ker smo cilj dosegli in se ne rabimo več dokazovati ali pa zato, ker cilja nismo dosegli in vidimo, da je bilo naš trud zaman. Prav tako pri vsakem vzpenjanju enkrat dosežemo vrh; najvišjo plačo, najvišji odstotek stimulacije, najvišji položaj v podjetju. Našemu potencialu pa ni nikoli konca; vedno smo lahko še boljši, še hitrejši, še domiselnejši, vedno lahko naredimo več in kvalitetneje in vedno lahko odpiramo nove poti, če se le ne omejujemo s povišico in podobnimi protivrednostmi. Tistih nekaj 100 eur precej hitro izpuhti, osebni uspehi pa ostanejo za vselej in so trdna osnova za ustvarjanje novih.
- `NE` izpolnila si bom vse želje, `JA` srečna bom. Izpolnjene želje ne pomenijo nujno tudi sreče. Nov avto je lahko nuja ali zgolj muha, le redko pa kup pločevine dejansko osreči. Darila pod jelko nam narišejo nasmehe na obraz, a so že čez pol ure večinoma pozabljena. Potovanje je lahko odklop od vsakdana, ki nas za kratko obdobje osreči, a nam s povratkom predstavlja samo še večji stres, lahko pa nas zaradi spremembe okolja, novih izkušenj in novih poznanstev dejansko umiri in osreči. Nekoga osrečujejo malenkosti kot so dobre knjige, dobra glasba, mirna jutra in vsakodnevni rituali, drugi potrebujejo velike spremembe, zajetno dozo adrenalina in odmevna doživetja, spet tretjih ne more osrečiti prav nič, dokler se ne bodo začeli zavedati, da sreča ni odvisna od zunanjih dejavnikov, temveč človekovega notranjega ravnovesja. Z izpolnjevanjem želja po večini zgolj zapolnjujemo praznino v sebi, gre za hipni občutek sreče, ki v trenutku, ko popusti, pusti za seboj le še večjo praznino. Gre za instant srečo, ki se je poslužujemo, ker si resnične ne dovolimo, ker je ne upamo poiskati ali ker smo tako dolgo mižali, da ne znamo več jasno videti in tako pozabljamo, da pri iskanju sreče ni pravih in napačnih poti, ni dobrih in slabih ljudi, ni pametnih in neumnih odločitev. Dokler smo srečni, ni pomembno zakaj, kako in s kom.
Še bi lahko naštevala. Veliko je zaobljub, ki jih lahko transformiramo v spremembe, drobne, a izjemno koristne. Ne pehajte se za cilji, ki v vas zbujajo odpor, samo zato, ker bi jih morali doseči ali ker to pričakujejo drugi, saj boste v trenutku, ko jih boste dosegli tako upehani, da v njih ne boste mogli uživati. Namesto, da bi vas cilj izpopolnil, vas bo pustil prazne. Raje izberite dolge poti, ki vas bodo izpopolnile na vsakem koraku, ki bodo v vas korak za korakom prebujale srečo in vas bodo motivirale same po sebi.
Predvsem pa sledite sebi. Sami, skupaj z drugimi, v službi ali v zasebnem življenju. Počnite tisto, kar vas osrečuje in obdajte se z ljudmi, ki vas razumejo. Ne sprašujte ali lahko, storite, kar čutite, da morate, ne pomišljajte in tehtajte, zaupajte svoji intuiciji, ne opravičujte svojih odločitev in ne iščite izgovorov, stojte za svojimi dejanji in vse, kar počnete, počnite iskreno. Hodite odločno, tecite energično, plešite strastno, govorite doživeto, smejte se glasno, ljubite globoko in živite polno!
