Včeraj nas je v poštnem nabiralniku pričakal eden tistih katalogov, ki se jih naša Ria vedno razveseli. Ni bil katalog trgovine s špecerijo, še manj s kakšnimi oblačili, tudi z igračami ne, pa čeprav so ti občasno zanimivi, a samo za nekaj minut, da pokaže, kaj ji bo prinesel Božiček – zdaj naroča že za drugo leto; bil je katalog s knjigami. Tako rada kot ima knjige, prav toliko obožuje tudi revije in kadar gremo od zdravnika, si vedno zaželi kakšno revijo. To je nekako postal običaj, da po uspešnem cepljenju, po mirno prestanem sistematskem pregledu, kupimo revijo. Ona bi seveda imela kar vse, od Barbie, do Frozen, Heidi, Winx, My Little Pony, pa še kakšna bi se našla, a kupujemo v glavnem revijo Moi Moi. Nakupu revij se tudi na morju ne izognemo, tako vsako leto domov prinesemo en ali dva nova DVD-ja z risanko v hrvaščini, pa nekaj igračk in podobne zadeve, ki jih dobi zraven revij. Potem so tukaj še pobarvanke, slikanice z nalepkami, knjige s sestavljankami, prav vse ji je zanimivo.
No, vedno, kadar ga prejmemo, pa prelista tudi katalog Sveta knjige. Zavzeto, zbrano in hitro mi pride sporočiti, kaj si želi, da kupimo v tekočem četrtletju. Vem, da marsikatera izmed vas ne mara Sveta knjiga, pa tudi Cicikluba ne, kar je v bistvu eno in isto, le darila ob včlanitvi in par ugodnosti je različnih, a se mi sedaj, ko imava otroke zadeva sploh ne zdi več tako slaba. Prvič sva se v Svet knjige včlanila kakšnih 8 let nazaj; na ulici naju je ustavila prijateljica, ki je iskala nove člane, darila ob včlanitvi so bila res super in seveda sva se včlanila. Sprva se nama je zdelo zanimivio, prvič in drugič sva še kupila kaj pametnega, potem pa nama je zmanjkalo idej, potrebovala pa tudi nisva nič in tako sva knjige kupovala dobesedno na silo; jaz kuharske, Matjaž motivacijske, športne. Po dobrih dveh letih sva ugotovila, da nima smisla in prekinila članstvo.
Sedaj kar nekaj let nisva bila včlanjena, lani spomladi pa sem se spet spomnila na Svet knjige, na njihove ugodnosti in čudovito izbiro knjig. Knjige itak kar naprej kupujemo, a le redko v knjigarnah in prav se mi je zdelo, da se v naši knjižni zbirki znajdejo tudi knjige založbe Mladinska knjiga, saj so bile to zame že od otroštva najlepše knjige; čudovite slikanice, klasične zgodbe, nostalgične pravljice. Oboževala sem Mačka Murija in tudi Ria ga,vedno so mi bile všeč Sovica Oka, Sapramiška, Pekarna Miš Maš, pa Mavrična ribica in Piki Jakob. To so knjige našega otroštva, to so zgodbe in pesmice, ob katerih smo mi rasli in prav se mi zdi, da ob njih rastejo tudi naši otroci. Sedaj jih ne rabite več kupovati kot slikanice, dobite jih v različnih zbirkah pravljic, zgodbic, pesmic; originalne slikanice so v pomanjšani verziji dobesedno prekopirane v zbirko, ki predstavlja knjigo z 200 ali več stranmi in so v njej vse pravljice našega otroštva.
Katalog, ki ga prejmemo, me vedno spomni, da se je začelo novo četrtletje, da bo potrebno spet nekaj kupiti. Priznam, da bi sicer na nakup verjetno pozabila. Nakup knjig je vedno družinsko opravilo, v knjigarno gremo vsi štirje in izberemo nekaj, kar bo vsem všeč; nama za branje in otrokoma za poslušanje in gledanje. Nazadnje so Rii vzeli BrainBox; enega je dobila za darilo in ji je bil tako všeč in ga je imela tako rada, da smo kupili še enega. Obvlada. Tako se kataloga, ki ga dobimo Ria vedno najbolj razveseli. Včeraj ga je dvakratv prelistala in pokazala, kaj bi tokrat imela. Priznam, da mi tista knjiga princesk z zvoki ni ravno po godu, to je v bistvu že zdavnaj prerastla, še posebej, če upoštevamo, da že lep čas beremo knjige kot so Močvirniki in podobno, a včasih mora dobiti tudi kaj za lastno veselje in navdušenje, za zabavo.
Te zbirke pravljic so tudi čudovito darilo in priznam, da kadar ne vem, kaj podariti otroku za darilo, če se ne odločim za kakšno oblačilo, vedno podarimo knjigo. Ker sta tudi naša otroka knjig najbolj vesela. Igrače so zanimive prvih pet minut, oblačila jih sploh ne zanimajo, včasih izbiro pohvalita s kakšnim `Vau`, a je to tudi vse. Knjige pa vedno požanjejo navdušenje; ko jih dobita, jih takoj prelistata, nato jo Ria takoj prebere in pove zgodbo še Noetu in potem jo moramo še isti večer prebrati pred spanjem. Včasih si z regala izbere cel kup knjig in jih prinese v dnevno sobo in potem bere oziroma na glas pripoveduje zgodbo po spominu in ilustracijah.
Če se mi je včasih Svet knjige zdel slaba pogruntavščina, se mi zdi danes v bistvu super, ker nas vsakih nekaj mesecev prisili, da kupimo kakšno pametno, kvalitetno knjigo z vsebino in spomini, takšno, ki nostalgično deluje tudi na naju. No, v bistvu dve, ker je včlanjen tudi mož. Večino knjig imamo v otroški sobi v knjižnem regalu; cela zaloga jih je, a tiste najlepše, najdragocenejše hranimo na visoki polici, kjer jih otroka ne dosežeta. Res mi nje škoda, da bi strgala, zmučkala ali kako drugače uničila zbirke. Sicer jima nikakor ne pustimo uničevati knjig, Ria z njimi ravna zelo previdno in skrbno in odkar se je začela zavedati pomena knjig in smo jo naučili, da se s knjigami lepo ravna,e strga nobene več, saj se zaveda, da bo sama na slabšem, ker je potem ne bo več imela, mali škrat pa se zaenkrat igra samo s kartonkami in knjigami z zvoki, na tistih pa ne more narediti neke škode, pa četudi jih poškoduje, niso ravno vredne in redke knjige.
Trenutno se na polici v zraku nahajajo Zlata mačja preja, Medvedi in medvedki, Svet je kakor Ringa Raja, Močvirniki, Kako se vrtijo ure, Enci benci na kamenci, Otroška biblija (druga knjiga, ker prvo smo tolikokrat prebrali, pa tudi Ria jo je, da je razpadla in je zdaj namenjena njunim rokicam). Vsekakor bomo z veseljem še nadalje dopolnjevali našo zbirko knjig, saj so knjige tako zame, ki sem bila vedno pravi knjižni molj, prav tako kot je zdaj Ria, kot tudi za otroka, največji zaklad in najbolj ponosna sem, ko vidim, da zdaj otroka bereta Mačka Murija, ki sem ga jaz dobila za rojstni dan pred dvajsetimi leti. Knjige morajo iz roda v rod.
Katere knjige pa berete pri vas? Če imate kakšen pameten predlog, ga bom zelo vesela. 🙂
