Od ponedeljka sem nazaj v službi in sem vam pozabila poročati o mojem napredku oziroma trenutnem stanju prehranjevanja po lchf in keto načinu ter telesni aktivnosti. Končuje se tretji teden odkar sva z možem nazaj na lchf prehranjevanju in se še vedno nisva pregrešila. Hočem reči, se nisem, ker on je itak zelo strikten in zagrizen. Danes smo imeli v službi obisk kurentov in na mizi so omamno dišali sendviči z belo žemljo, suho salamo, šunko, sirom in kumarami in se bohotili krofi z marelično marmelado. Prava skušnjava. Kakšnih trikrat sem pomislila, da bi vendarle enega pojedla, saj sem že skoraj tri tedne `čista`, kaj pa je en sendvič, a sem se vsakič znova odvrnila. Ni vredno. Z enim sendvičem bi zavrgla ves trud in res ni vredno. Tako sem za malico pojedla mešano solato in suho salamo.
Idej za kosila mi še ni zmanjkalo, zjutraj imam še vedno najraje jajca na 100 različnih načinov – s slanino, s piščancem, z ohrovtom, s čebulo in sirom, jajčno tortiljo, kremna jajca s smetano in podobne zadeve, zvečer pa ponavadi pojem kakšno solato, nekaj rezin slanine in sira, grški jogurt ali mascarpone. Apetit oziroma potreba po hrani se mi je drastično zmanjšala. Resnično. Danes sem za zajtrk pojedla malo sadja (bila sem pozna in sem zajtrk jedla šele okrog 9ih v službi), za malico 150g mešane solate in 50g suhe salame in šele okrog šestih bom doma spet nekaj jedla. Ne vem še točno kaj, ker sem včeraj prišla zelo pozno iz Ljubljane in se mi ob desetih zvečer ni ljubilo kuhati kosila. Včeraj pa sem v celem dnevu pojedla dve ocvrti jajci (zajtrk), 10dag dimljenega stegna in 20 dag sira ter zvečer nekaj rezin pancete. Lakote sploh ne čutim in če sem včasih ves čas razmišljala o hrani, se zdaj le redko spomnim nanjo, veliko več pijem in nasplošno se super počutim, nisem utrujena in tudi razdražljiva ne, vsaj zdi se mi.
Izziv s počepi sem 12. dan opustila. 110 počepov, intervali po 20 ali 25 in štetje so mi enostavno presedli in ko sem videla število 130 za naslednji dan ter 250 za zadnji dan, mi je bilo jasno, da tega ne bom dokončala. Monotono do konca. Adijo počepi. No, tudi k T25 se še vedno nisem spravila. Trenutno vsak večer izdelujem pustne kostume in se mi res ne ljubi še telovadit. Spat hodim ob enih ponoči in se zbujam ob petih, vmes pa še nekajkrat vstanem in tako spim res bolj malo. Iz ponedeljka na torek smo imeli noro noč, resnično. Ria se je zbudila malo po polnoči in se do treh premetavala, brcala, stokala, kričala, jokala, se pritoževala, zavijala in ni točno vedela kaj bi rada. Komaj sem prišla v posteljo pa se je začela akcija in tako sem v celi noči spala samo uro in pol. Podobno je bilo danes, le da tečnarjenje in jamranje ni bilo tako intenzivno. No, pred nekaj urami pa smo že odkrili vzrok. Ria že od nedelje kašlja. Suh in dražeč kašelj se je iz ponedeljka na torek spremenil v moker kašelj, začelo se ji je luščiti grlo, a je vseeno imela napade kašlja in se zraven prav pošteno utrujala. Ko je šel danes mož po njo v vrtec, mu je vzgojiteljica povedala, da je Ria že cel dan zelo boga, brez energije in utrujena in da ji je pravkar želela izmeriti temperaturo ter ga poklicati. Termometer je takoj po prihodu domov pokazal 38 stopinj in delovni teden se je z današnjo dolgo sredo zame očitno končal. Tako sem se veselila pusta, mask, naredila sem cel kup kostumov, zdaj pa bomo očitno čepeli doma in se basali z zdravili in vitamini. Prav tega sem si najmanj želela in prav tega sem se najbolj bala, da bo zamudila pustno rajanje v vrtcu. Seveda trdno držim pesti da bo podaljšan vikend doma pomagal in bo v torek že lahko šla v vrtec.
Danes mi je mož rekel, da se mi spremenjen način prehrane že pozna. No, upam, da se bo kmalu poznal še bolj in bom kmalu na teži, ki si jo želim. Samo še par kilogramov in nekaj tednov telovadbe. 🙂
