Pot na morje in selitev v slamnate hišice

0

Včerajšnji dan me je pustil brez besed. Bil je vse, česar nisem pričakovala in izognili smo se vsemu, česar sem se bala. Lahko bi rekla, da je celotna pot potekala sanjsko in dopust se bolje sploh ne bi mogel začeti, pa čeprav smo ga skoraj že pred mejnim prehodom zaključili.

Od doma smo šli ob 8.20 zjutraj. Ko smo zapuščali domačo ulico, sem za vsak slučaj še enkrat preverila stanje na cestah; Gruškovje – izstop iz države, čakalna doba eno uro. Že prej smo vedeli, da bomo šli na mejni prehod Zgornji Leskovec oziroma Cvetlin, kjer nikoli ni gneče, še bolje, vedno smo v bistvu sami.  Danes pa se je naš dopust zaradi te odločitve skoraj predčasno zaključil. V Zgornjem Leskovcu, pri pokopališču, se je z leve bočne strani namreč zelo suvereno v nas pripeljal avto, ki se mu je mož zaradi zidu na desni strani vozišča, komaj izognil. Tresla sem se kot šiba na vodi, imela sem povsem mehke noge in v trenutku se me je lotila vrtoglavica, v trebuhu pa se mi je naredila kepa.  Če bi odreagiral malce drugače, bi lahko imelo današnje jutro žalosten zaključek.

Slab začetek dober konec ali kako že? Po štirih urah smo bili v Pakoštanih, s ključi svoje slamnate hišice v rokah smo že šibali na kosilo. Brez kakršnegakoli postanka, brez zastojev, brez krega in brez joka smo zvozili pot do morja. Mislim, da je potrebno tole obeležiti na koledarju in ko smo po dobrih 350 kilometrih stopili iz avta, je bil zrak povsem drugačen. Vonj borovcev, prijetno pihljanje vetra, sonce, ki je sramežljivo kukalo izza oblakov in vonj morja v zraku. Končno smo tukaj!

Meni pa so se po glavi še vedno podile misli o polnjenju baterij, noči brez luči in vsakdana brez elektrike, ki so na srečo postajale vse tišje, ko so nam na recepciji prijazno razložili sistem naselja, nam izročili ključe hišice (čeprav bi naj bila na voljo šele po 14. uri) ter nam voščili dober tek. Kovčke in vso ostalo prtljago je do točke za prtljago, ki je bila od naše hišice oddaljena le 50m prepeljal gospod z avtomobilčkom za prtljago in tako so se tudi moji strahovi o tovorjenju prtljage razblinili.

Imamo dovolj veliko hišico, ki ima sicer malce nizek vhod, kar je ovira samo za nas visoke ljudi, a je zelo čista, prijetna, udobna, opremljena povsem minimalistično, a so omare zelo lepo ohranjene in masivne, poleg tega so v njih tudi obešalniki, s stropa pa visi ogromna mreža proti komarjem. Čeprav imamo kar precej prtljage, smo uspeli vse spraviti v omare, za bolj udobno bivanje in domačno vzdušje pa smo pred hišico postavili še mizico in stole za sedenje, kjer sva z možem posedela včeraj zvečer, h grmu smo z vrvico privezali napihnjenega samoroga in v hišici smo naredili celo parkirišče za skiro in motor.

Prostora imamo dovolj in to je najbolj važno. Pa ostalo? Zelo veliko se vas je obrnilo name s prošnjo, naj opišem kako se bomo imeli, naj kaj več povem o naselju, zato sem se odločila, da bom zelo natančna. Ne zato, ker bi od tega kaj imela, ker ne s ponudnikom kot tudi ne z agencijo, kjer smo dopust rezervirali, ne sodelujem, pač pa zgolj zato, da boste dobili realno sliko in izkušnjo iz prve roke.

Sanitarije imamo 50m stran in so zelo lepe, urejene, velike in čiste. Ločene so na moški in ženski del in imajo ločen del za tuširanje in ločena stranišča, poleg tega imajo še povsem ločeno previjalnico, skrinjo za zbiranj umazane posteljnine, zunanji del za umivanje posode ter zunanji del z ogledali, ki je primeren za britje in ličenje. Odkrito povem, da tako urejenih sanitarij ni v marsikaterem hotelu, pravzaprav jih najdeš v redkokaterem hotelu in prav to, mi zelo veliko pomeni, saj se alergična na umazanijo v tuših, na umazana stranišča in pomanjkanje toaletnega papirja.

Totalno me je navdušila tudi restavracija, ki je ogromna, odprta, zelo lepo urejena, minimalistična, čista in kar sem še posebej opazila, opremljena s kvalitetnih in masivnim lesenim pohištvom, tako stoli ne padajo, mize se ne zibajo ali premikajo in lahko res v miru ješ, poleg tega imajo tudi ogromno otroških stolčkov, toliko, da je celo naš Noe prišel na svoj račun in čeprav ga doma že pol leta ne uporablja več, hoče tukaj sedeti  v njem. Pa hrana? Povprečna. Dovolj okusna in raznolika, da vsak najde kaj zase, da so nad njo navdušeni tudi otroci; jesta testenine v vseh možnih variantah, a noben kulinarični presežek. Na voljo so ribe, meso, več vrst zelenjave, enolončnice, hrana za vegetarijance, več vrst testenin, res veliko solat, pri vsakem obroku sveže sadje, jogurti in različni dodatki. Pošteno se najemo in to je najbolj važno, konec koncev nismo prišli na kulinarično dopustovanje, temveč teden dni v naravi in dejstvo, da ne rabim kuhati in otroka vseeno jesta, pravzaprav več in raje kot doma, je samo dodaten (ogromen) plus.

Seveda smo se že kopali; vreme je bilo kljub visokim temperaturam precej oblačno, morje pa hladno, a je mivka enostavno preveč privlačna, da bi otroka ostala zunaj. Tako smo veselo plavali, skakali, pluli s samorogom, delali kepe iz mivke in se super zabavali. Plaža je fantastična. Na enem delu betonirana v kombinaciji z naravnimi skalami in kamnom, na drugem prodnata in v zalivčku, ki je raj za otroke, peščena, tako fino peščena, da je imamo polno v kopalkah (to pri mivki najbolj sovražim, ker so kopalke potem samo še za v koš).  Otroka neizmerno uživata in sta bila cel popoldan v vodi, tudi ko sta imela že povsem modre ustnice, ko ju je že treslo in ko sta imela mivko v vseh špranjah. Kopanje smo nato nadgradili še z igro na igralih, ki so naravnost fantastična in so otroci popolnoma navdušeni nad njimi. Postavili so jih šele prejšnji teden in so povsem nova; gre za igrala v stilu gusarske ladje v kombinaciji s plezali iz vrvi, dodatnimi tobogani in gugalnicami in lesenim vlakom. Na igralih smo preživeli preostanek včerajšnjega popoldneva in otroka sta se zaigrala toliko, da sem lahko jaz prebrala celo nekaj strani nove knjige.

Nismo še vsega odkrili, niti slučajno. Čaka nas še mini golf, adrenalinski park, igrišča za košarko, nogomet, odbojko, lokostrelstvo, kajaki, Ria je povsem navdušena nad napihljivimi poligoni v vodi in se bo menda jutri spustila po drči, čeprav še ne zna plavati, a se izredno trudi in me je danes povsem presenetila z neutrudnim mahanjem in brcanjem v globlji vodi, kjer je sploh ni motilo, da je bila z glavo cel čas pod vodo in da je cel liter vode spila.

Moja pričakovanja so bila velika, a moji dvomi so bili še večji. Bala sem se dni brez elektrike (čeprav še zdaj točno ne vem, kako bo funkcioniralo polnjenje baterij na recepciji), pa luči ne pogrešam, ker imamo tri majhne baterijske svetilke s seboj. Bala sem se spanja v slamnati hiški, pa je prav prijetno, zrak je povsem drugačen kot v apartmaju in niti približno ni tako vroče. Bala sem se tovorjenja prtljage, pa imajo za to odlično poskrbljeno. Bala sem se naših obedov v restavraciji, pa smo zelo hitro prebili led in je otrokoma zelo všeč, še posebej to, da lahko sama izbereta, kaj bosta jedla. Bala sem se skupnih sanitarij in tušev, pa se vse obnese, še posebej, ker jih imamo zelo blizu.

In mimogrede… tukaj imajo smešno poceni sladolede. King stane pol manj kot pri nas. 🙂

20170617_180200 20170617_182047

20170617_210029

Comments

comments


Warning: A non-numeric value encountered in /home/mamint41/public_html/wp-content/themes/Newspaper/includes/wp_booster/td_block.php on line 1008

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj