Ali dojenčki res ne smejo na morje?

0

Z Rio smo šli prvič na morje pri dobrih 8 mesecih. Ker je rojena sredi avgusta, po rojstvu nismo hodili na morje (midva sva se morja tisto leto naužila že konec junija) in smo se odločili, da gremo na prve družinke počitnice šele za prvomajske praznike. Kopanje takrat zaradi temperatur morja sicer še ni bilo mogoče, lahko pa je namočila nogice v morje in se igrala pri vodi. Pravi dopust je sledil dobra dva meseca kasneje, pri dobrih 10 mesecih, ko je že veselo čofotala in brcala z nogicami. Idealen čas za prvi obisk morja.

Ko sem drugič rodila (bilo je sredi julija), pa zaradi časovne stiske in službenih obveznosti nismo mogli it na morje kot družina, zato sem šla jaz z obema otrokoma z mojimi starši sama; mlajši je bil na dan odhoda star točno mesec dni. Pot je potekala brez težav, mali je spal in jedel, Ria pa je bila v velikem pričakovanju in tudi celoten dopust je bil brez kakršnihkoli posebnosti; Ria se je po mili volji kopala, igrala in norela, medtem ko je mali spal v senci, se vozil v vozičku in užival na morskem zraku. Nobenih komplikacij, prav nič mu ni manjkalo – zizo je imel vedno na dosegu, mama je bila ob njem in svež zrak mu je samo dobro del.

In čeprav sem bila prepričana, da bo z obema naporno in težavno, smo se kljub stiskanju v eni postelji in bolj malo spanja, imeli res lepo. Veliko bolj pa so me presenetili komentarji ljudi, ki so se zgražali nad tem, da sem na morju z enomesečnikom, da se ob večerih sprehajam po plaži in da je tako majhen otrok na svežem zraku. Sploh nisem mogla verjeti. Komenatarji `gledaj ovu bebu`, `kako maleni čovjek`, `ovo dijete se tek rodilo` in podobni so me pustili brez besed. Nisem mogla verjeti, da je za ljudi nedopustno iti z enomesečnikom na morje. Kaj pa mu manjka? Kaj pa je zanj tukaj drugače kot doma? Kaj pa se mu lahko zgodi, če sem ves čas ob njem? Kaj pa tiste ženske, ki so tu doma in tukaj rojevajo – so njihovi otroci kaj drugačni?

Ste se kdaj vprašale, zakaj dojenček ne bi smel na morje oziroma v čem bi naj bila težava? Jaz se nisem, se pa zato sprašujem zdaj. V vročini, ki je doma še bolj neznosna kot na morju? V zraku, ki je bistveno boljši kot med hišami v mestu? V šumenju morja, ki je veliko bolj pomirjujoče kot brnenje avtomobilov in zavijanje siren? V ljudeh, ki se sprehajajo mimo prav tako kot doma po ulicah in trgovinah? Ali pač v drugi postelji, nekaj ur dolgi poti, spremenjenem okolju, ki dojenčka, še posebej ne tako majhnega, dokler ima ob sebi mamo, sploh ne zmotijo in spremembe praktično ne opazi.

Takšna sprememba je pravzaprav dobrodošla, tako za otroka, ki mu morsko okolje dobro dene, kot za mamo, ki jo sprememba okolja prav tako navda z novo energijo, jo pomiri, ji preusmeri misli in vsaj za nekaj dni odklopi od domačega vsakdana in opravil, ki jo bodo itak počakala. Ne kolebajte, če imate možnost in ne mučite se z vprašanji, če je primerno, pravilno, prehitro ali ravno ob pravem času – pojdite in se imejte lepo, če bo uživala mama, bo užival tudi otrok. Dojenček se ne ozira toliko na okolje, dokler je ob njem mama in ima vse kar potrebuje – ljubezen, toplino, nežnost, hrano, udoben voziček in čisto plenico. Poskrbite za ustrezno zaščito pred soncem in vročino in se požvižgajte na komentarje nadležnih domačinov ali prepametnih turistov, ki imajo vedno kaj za povedati. Dokler je tvoj otrok srečen, je mnenje drugih povsem nepomembno.

In ja, če se ti počutiš ok, če je zdravstvena oskrba dovolj blizu in če je tvoje telo dovolj močno, gre lahko na morje tudi novorojenček, zakaj pa ne. Jaz sem bila štiri tedne po porodu, niti poporodnega pregleda  še nisem dala skozi, pa sem šla. Nisem se kopala, nisem se sončila, sem pa z užitkom poležavala v senci in opazovala, kako sta otroka uživala; en na brisačah pod drevesi in drugi v vodi. Neprecenljiv pogled.  🙂

Comments

comments


Warning: A non-numeric value encountered in /home/mamint41/public_html/wp-content/themes/Newspaper/includes/wp_booster/td_block.php on line 1008

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj