Od našega poletnega dopusta je že dva meseca in bil je čas, da spet nekam pobegnemo. Cel petek sem pospravljala, čistila, pripravljala, da bi šla na vikend oddih res brezskrbno, na koncu pa s seboj vzela še prenosnik; čisto nepotreben kos prtljage, ki ga nisem niti odprla. Otroka sta se vikenda noro veselila, midva pa tudi, še posebej, ker sem vedela, da se bo veliko dogajalo, da bosta otroka od aktivnosti zagotovo utrujena (kar zagotavlja dober spanec) in da mi ne bo treba kuhati. Odlično.
Naš cilj je bil od doma oddaljen le 40 km, a se mi je, ko smo prispeli in se razpakirali, zdelo, da smo 500km od doma. Popoln odklop, brezskrbnost in uživancija, kot da realnost `tam spodaj` ne obstaja. Vikend v Termah Zreče – boljše skoraj ne bi moglo biti. V hotelu Atrij nas je pričakala ogromna soba z dvojno zakonsko posteljo, z velikim raztegljivim ležiščem za Rio in prenosno posteljo za Noeta ter ogromno kopalnico z masažno kadjo, tušem in savno. Ria se je čudila, kaj vse imamo v sobi in medtem, ko se je Noe zagnal v košarico jabolk, naju je ona spraševala, čemu služi ta `lesena soba`. Še posebej pa jo je navdušil televizor, ker je to pomenilo, da bosta lahko gledala risanke. Kako nezahtevni so otroci. 🙂 Brisač je bilo toliko, da bi lahko brez težav tam preživeli teden dni, pričakali pa so nas tudi kopalni plašči, dva odrasla in dva otroška z žabcem Zrečkom (otroških kopalnih plaščev še nikjer nisem videla).
Ne glede na to, kako lepa in velika je soba, kako pester je nabor izdelkov za osebno nego (hotel ima EU Marjetico za ekološko učinkovitost in okoljevarstveno ustreznost, zato uporabljajo recikliran toaletni papir ter izdelke za osebno nego brez embalaže oziroma z okolju prijazno embalažo in embalažo za ponovno polnjenje) in kako dobro je založen mini bar, se je otrokoma seveda mudilo na bazen in v petek popoldan smo izkoristili še zadnje res lepe, sončne in vroče ure preteklega vikenda za kopanje v zunanjem bazenu. Skakanje v vodo, potapljanje, plavanje in spuščanje po toboganu je bilo tako zabavno, da sploh nista hotela na večerjo. Zelo všeč nam je bilo, da do drče vodi tlakovana klančina, tako da sem jaz nadzirala zgoraj, mož pa spodaj in sta se otroka sama spuščala po toboganu in vračala nazaj gor; super nadomestilo za stopnice, ki so ponavadi spolzke, ozke, strme in za malčke zelo nevarne. Zunanji bazeni nudijo igrala za otroke ter tobogan in dve drči, kar je ravno dovolj, da se lahko otroci veselo spuščajo, a ne preveč, da bi predstavljalo nevarnost.
Prav toliko kot sem se veselila, da mi ne bo potrebno kuhati, sem se spraševala ali bosta otroka jedla. Včasih znata pošteno komplicirati in upala sem, da jima bo kaj všeč, ona dva pa sta me totalno presenetila in jedla kot velika; vse od goveje juhe z zvezdicami in srčki, ribe in piščanca, do krompirja, riža z ješprenom in celo rdeče pese. Če sem se jaz pri zajtrku navduševala nad kosmiči, suhim sadjem, semeni ter izborom jogurtov in domačih marmelad, so se preostali trije člani družine navduševali nad pečeno slanino, hrenovkami, štručkami, jajci in pršutom. Izbire je toliko, da se za vsakega kaj najde, poleg tega je poudarek na lokalno pridelani in domači hrani, imajo pa tudi vegetarijansko/veganski bio kotiček.
Terme Zreče ponujajo številne aktivnosti za otroke, družine, starše in tudi starejše. Zjutraj smo šli vedno na sprehod, nato smo se ves dopoldan do kosila kopali – Noetu je bil najbolj všeč otroški bazen, ki ima prikupna igrala in ogromnega pingvina iz katerega teče voda; ker je imel rokavčke, se je lahko pogumno metal v vodo, se potapljal, lahko pa je tudi hodil in lovil punce, Ria pa je bila povsem navdušena nad velikim bazenom, kjer sem jo metala v vodo, kjer je lahko plavala (sprva z rokavčki, kasneje pa celo brez, četudi je to pomenilo, da je bila več pod vodo kot nad njo), se masirala in izvajala različne akrobacije. Po kosilu je sledil obvezen počitek, tudi za veliko gospodično in moža (še zdaj mi je žal, da nisem posnela, kako je smrčal, ko sem se vrnila v sobo – čisti dokaz, da so postelje res udobne), mene pa je čakala tajska masaža v spa Idila. Ko smo se v petek peljali v Zreče, me je začel boleti križ in bolečina je bila na trenutke tako huda, da se niti skloniti nisem mogla, zato je bila masaža kot naročena in čeprav se mi je sprva zdela zelo močna, gospa je celo hodila po meni, sem se po slabi uri s postelje vstala brez bolečin. Ne spomnim se, kdaj sem bila nazadnje na masaži, kaj šele v Spa-ju, a sem ugotovila, da bi se lahko navadila na to. Nežna glasba, sproščujoča masaža, mlačen čaj in pritajena svetloba – sprostitev za vse čute. Edino tiste hlačke za enkratno uporabo so mi bile sila smešne, je pa res, da vsaj svojega perila nisem imela namazanega z oljem. Popoldne nas je spet čakalo kopanje; na kaj drugega niti pomisliti nisem upala; ko sem prišla v sobo, sta bila otroka že v kopalkah in z rokavčki na rokah. Po takšni količini plavanja, skakanja in norenja sta bila vsaj pošteno utrujena – plus točka za naju. Takoj, ko sta zaspala, sva si lahko privoščila savno. Že ob prihodu mi je bilo jasno, da Savna vasi od znotraj ne bom oziroma ne bova videla; če greva vsak zase, doživetje nima smisla, skupaj pa ne moreva iti, ker nimava kam dati otrok, torej je bila savna v sobi kot naročena in za takšno sobo je vredno odšteti vsak dodaten evro. Bila sva sama, bila sva skupaj, otroka sva imela ves čas `na ušesu`, pa vendar sva bila brezskrbna in takšna sprostitev je res pasala. Bi se lahko kar navadila. Škoda, da v domači kopalnici ni prostora zanjo. Seveda sva morala sprobati tudi masažno kad, ki je bila zelo všeč tudi otrokoma – komu pa ne bi bila, če ti brbota pod tazadnjo.
Ker je bilo za nedeljo dopoldne napovedano slabo vreme in na Rogli mrzlih deset stopinj, smo dopoldne izkoristili za zadnje kopanje. Ria je rekla, da bi ostala kar tri tedne; ves čas sta se kopala, zvečer sta gledala risanke in jedla sta lahko kar jima je pasalo, sem moram prišteti tudi sladoled in bonbone, s katerimi sta nadomestila izgubljeno energijo in tudi jaz bi se strinjala z njo. Po kosilu smo se vendarle odpravili še na Roglo, glede na to, da smo bili že tako blizu in da nas je opoldne prijetno grelo sonce, se nam je zdelo škoda, da ne bi šli pogledati vseh novih aktivnosti, ki jih imajo za otroke, še posebej, ker sta se jih otroka cel vikend zelo veselila. Lesena krava z zvonci, ogromen spomin iz kanglic za mleko, velik lesen Človek ne jezi se in Pohorska vas s tematskimi lesenimi hišicami so ju čisto navdušili, še posebej pa jima je bila všeč Mini Rogla – vasica lesenih hišic, ki predstavljajo recepcijo, hotelsko sobo, kuhinjo, servis za smuči in Apres ski, v njih pa so lesene živali in različni pripomočki za igro. Res domiseln način za predstavitev turizma in življenja na Rogli; Noe je poplesaval na spremljajočo glasbo, Ria pa se je v vsaki hišici vživela v drugo vlogo in nas doživeto popeljala skozi vasico. Meni je bil najbolj všeč spomin; pod pokrovom vsake lesene kanglice se skriva lesena rezbarija ene izmed pohorskih živali, kanglica pa je napolnjena z lubjem. Preprosta, a zelo domiselna igra, ki je za nekaj časa zamotila otroka, saj sta si dala z odpiranjem kanglic in iskanjem parov precej dela. Želeli smo si ogledati še Zlodejevo hišico, pa je bila žal zaprta, zaradi hladnega in vetrovnega vremena pa smo tudi vožnjo s sedežnico prestavili na prihodnjič. Verjetno ne rabim omenjati, da sta otroka na poti domov v avtu zaspala še preden smo zapustili Roglo.
Če sem prej mislila, da terme ne morejo biti nadomestilo za morje, sem zdaj povsem drugega mnenja. Terme Zreče so lepo urejene, kopaš se lahko v vsakem vremenu, imajo veliko igral, lahko se sprehodiš okrog jezera, nahraniš race, raziskuješ gozd, se sproščaš v lastni savni in igraš na svežem hribovskem zraku, poleg tega pa pripravljajo okusno hrano in nudijo kakovostne spa in wellness storitve. Odkar imajo animacijo za otroke, prikupno otroško posteljnino, majhne kopalne plaščke, žabca Zrečkota, top igrala in aktivnosti na Rogli pa so tudi odlična izbira za družine. Nam je bilo zelo všeč in od tega vikenda smo vsi nekaj imeli; midva nekaj časa zase in sprostitev, ki si je nisva privoščila že vsaj štiri leta, otroka pa vodne radosti in otroške igrarije. Komaj čakamo na ponovitev. 🙂
P.S.: Dolžna sem vam še ime očka, ki se nam bo s svojo družino prihodnjič pridružil na vikend oddihu – gre za Markota, ki piše blog Gremo na OFF. Komaj čakam, da se nam pridružijo. Obljubim, da bo pestro! ________________________________________________________________________
Objava je nastala v sodelovanju z Unitur Hotels & Resorts.
