Verjamem, da je čas, ki ga preživimo z otroki, darilo, ki jim ga nihče nikoli ne bo mogel vzeti in da so prav dogodivščine in izkušnje, ki jih doživijo tiste, ki jih najbolj bogatijo. Zato so vsi naši izleti, vsa naša potepanja, vsi naši vikend oddihi in dopusti vselej na prvem mestu zabavni za otroke, prilagojeni njunim interesom in zapolnjeni z aktivnostmi, ki ju razveseljujejo in navdušujejo.
Ko je v novembru zapadel prvi sneg, smo se takoj odpravili na Roglo in prav zato je bil zimski vikend sredi decembra kot naročen. Čeprav še nikoli nisem smučala, razen če šteje spuščanje po hribu v bližnjem vrtcu na plastičnih smučeh pri treh ali štirih letih in čeprav nikoli nisem zares marala snega, sem vedela, da bo ta vikend popolna snežna pravljica, ki jo bosta otroka užila v vsej veličini. Zato sem si tudi jaz nabavila smučarski komplet, si z veseljem nadela volneno kapo in se prepustila snežni razigranosti, medtem ko je mož po več letih spet stopil na desko in dokazal, da tega kar se naučiš, pač ni mogoče pozabiti.
V petek popoldne nas je na poti na Roglo spremljajo zelo muhasto zimsko vreme; gosto meglo v nižinah, je višje zamenjal moker snežni metež in presrečni smo bili, ko smo zavili pod nadstrešek hotela Natura. Idiličen, moderen, gorski hotel z ravno pravšnjo mero domačnosti in prefinjenosti, da se v njem sproščeno počutijo tudi družine z otroki in dovolj veliko igralnico z vrečami, blazinami, mizicami in stolčki ter zelo raznolikimi igračami, ki zamotijo tako majhne kot velike. Ta igralnica nas je rešila `potovalne tečnobe` ob prihodu, nepotrebnega razgrajanja ob posedanju po večerji in mirnem uživanju v sladici po kosilu.
Nastanjeni smo bili v apartmaju, ki ima spalnico z zakonsko posteljo, kuhinjo s kuhinjsko nišo in raztegljivim kavčem, ki je bil naše dodatno ležišče, kopalnico in predprostor ter teraso. Kot po navadi, kadar nismo doma, vse pogosteje pa tudi doma, dejstvo je, da se otroci na to hitro privadijo, smo spali vsi v eni postelji. Kljub temu, da smo imeli celo goro prtljage, pa smo imeli dovolj prostora tudi za igro, lovljenje in celo skrivanje igrač.
Ko smo v petek prišli na Roglo, je bil dan že pri koncu, zato smo se po večerji še malo družili z Markotom (Gremo na off) in njegovimi puncami in nato naporen delovni petek precej hitro zaključili v postelji. Za soboto smo imeli rezerviran termin v Šoli snežnih športov Intersport Rogla, poleg tega smo želeli čim bolje izkoristiti čudovit zimski dan. V Ski servisu pri hotelu Planja smo si izposodili smučarsko opremo – smuči, pancarje in čelado za otroka ter desko, čevlje, čelado in očala za moža in se otovorjeni odpravili proti šoli smučanja ob vstopu na smučišče, kjer je Noeta in Rio pričakal prijazen učitelj smučanja Gašper. Noetu je bilo smučanje zanimivo, dokler ni dobil na noge obeh smučk, potem pa se je želel kar sam spuščati po hribu navzdol in interes za učenje osnov je naglo padel, prav tako kot on ob prvem spustu. V času, ko se je Ria učila ustavljanja in vijuganja na poligonu in je mož deskal, sva midva z Noetom uživala v snežnih vragolijah; premetih, skokih, kotaljenju, prevalih in metanju po snegu. Čisto sem bila presenečena, kako domače se je počutil v pancarjih in kako super je šlo Rii na tečaju. Po eni uri ji je koncentracija sicer padla, vendar se je za prvič odrezala več kot odlično. Glede na to, da sama nikoli nisem smučala in se kot otrok tudi nisem imela prave priložnosti naučiti smučati, mi je bilo smučanje vedno tuje, vseeno pa si želim, da bi ta šport osvojila otroka in hkrati z njima tudi jaz. Po počitku, ki ga je mož preživel na smučišču, jaz pa z otrokoma v hotelski sobi, smo igro na snegu nadaljevali v Pohorski vasici, kjer sta se otroka zabavala v tematskih lesenih hišicah, ki jih vedno z veseljem obiščemo, saj jih naravnost obožujeta, obiskali smo Mini Roglo in prisluhnili simpatičnim pripovedim, se sprehodili čez progo Uniorček, mimo Zlodejeve koče in sončni zahod pričakali na sankališču. Ker sta imela otroka še vedno preveč energije, midva pa sva si želela, da bi zvečer čim prej zaspala, smo šli še v telovadnico v hotelu Planja, kjer junija poteka košarkarski kamp Gorana Dragiča, mi pa smo se podili za žogo, metali na koš in trenirali plezanje, v katerem se je najbolj izkazala Ria.
Nedelje so vedno grenko sladke, ker nas čaka pakiranje in odhod domov, hkrati pa se želimo do konca naužiti še zadnjih radosti vikend oddiha. Ker smo v soboto malce zamudili na uro smučanja, smo bili v nedeljo točni, pravzaprav še prezgodnji, v ski servisu pa smo bili menda celo prvi. Dan na snegu smo začeli malo po osmi in v njem uživali do kosila. Ria je z učiteljico smučanja Andrejo odsmučala na Uniorčka in se učila spuščanja, ustavljanja in vijuganja, mož je užival na deski, midva z Noetom pa sva se sankala, igrala in predvsem veliko smejala. Po dveh urah smučarskega tečaja je Ria že zelo dobro osvojila osnove in namesto ponavljanja in vaje, si je bolj želela novih izzivov in nadaljnjega učenja. Po besedah učiteljice ji je šlo fenomenalno in jaz sem kar kipela od veselja. Ko smo se vračali v hotel, sta otroka kar naprej spraševala, če bomo še prišli. Seveda bomo!
Nikoli si nisem mislila, da je lahko vikend na snegu tako prijetna dogodivščina. Učenje smučanja, opazovanje bele pokrajine, metanje po pol metra globokem snegu, dirka s sankami, opazovanje kačjih gnezd (beri lukenj v snegu), kosilo na prostem, igranje v hotelski igralnici, uživanje ob kaminu in dejstvo, da mi ni potrebno kuhati, poleg tega pa vsi dobro in obilno jemo. Moji trije so vikend zaključili s špageti boloneze, mama pa si je privoščila purana na žaru, bučni pire in popečeno zelenjavo in seveda predjed, juho in še sladico. Čeprav vedno rečem, da bom jedla manj, se ob taki izbiri pač ne morem zadržati. Saj sta samo dva dneva. 😉
Roglo z veseljem obiščemo v vseh letnih časih, saj je vedno veliko aktivnosti za otroke in prav te so tiste, ki nas vedno znova prepričajo. Zame je neprecenljivo, da lahko otrokoma pustim uživati v igri na prostem, raziskovati in se zabavati in ju med tem ne rabim ves čas nadzirati. Če temu dodamo še sneg, brezskrbno metanje po mehki podlagi, prijazne učitelje in učiteljice smučanja in nepremočljive smučarske komplete, pa je veselje popolno. Otrokom prijazno smučišče, sankališče, Zlodejeve animacije za otroke, igrala na prostem, poučne poti in aktivnosti na prostem in v telovadnici so velika prednost za družine z majhnimi otroki. Komaj čakamo, da spet gremo! In naslednjič bomo zagotovo obiskali tudi ranč (p.s.: tega res ne smem omeniti Rii, ker potem ne bo mogla dočakati tega vikenda)!
________________________________________________________________________
Objava je nastala v sodelovanju z Unitur Hotels & Resorts.
