Kdaj mora otrok k logopedu?

0
Vir: Partena (http://www.partena-ziekenfonds.be/nl/gezondheidsadvies/advies/wat-doet-een-logopedist)

Pred približno dvema mesecema sem bila na predavanju o govorni motoriki, razvoju govora, govorilih in obisku logopeda, ki so ga organizirali v vrtcu. Predavanja sem se udeležila, ker ima Noe težave z izgovorjavo nekaterih glasov, predvsem R ter šumnikov, kar pri njegovi starosti še ni alarmantno, vendar je dobro biti pripravljen, poleg tega ima pogosto odprta usta in mu jeziček moli iz ust, hkrati pa bo kmalu potreben tudi obisk ortodonta, saj ima rahel križni ugriz, zgornji dvojki pa mu rasteta bolj zadaj. Doma ga sicer ves čas opozarjamo, naj skrije jezik, naj zapre usta, a opozarjanje nima ravno posebnega učinka in ker sem na pogovorni uri o tem govorila tudi z njegovo vzgojiteljico, se mi je zdelo, da z obiskom predavanja nimam kaj izgubiti. Želela sem si, da bi bilo predavanje praktično usmerjeno in čeprav je bilo celotno predavanje bolj kot ne teoretično, sem na koncu dobila tudi nekaj odgovorov, ki sem jih želela – kako uriti govorni aparat, kako trenirati motoriko govoril in kakšne vaje izvajati z otrokom.

Prvo zdravniško oceno o potrebnosti logopedske obravnave podajo pediatri na sistematskem pregledu pri treh letih, večina otrok pa je k logopedu napotena na pregledu pri petih letih, ko so govorne težave običajno že precejšnje in zahtevajo veliko temeljitejšo obravnavo in več treninga, kot pri zgodnji obravnavi. Verjetno ne rabim poudarjati, da se je potrebno z otrokom veliko pogovarjati, da ga je potrebno spodbujati pri govoru in da mu je potrebno veliko in pravilno brati, saj poslušanje pozitivno vpliva na razvoj govora, pomnjenje besed, pridobivanje ritma za govor in trening besed. Zdaj vem, da nobena večerna ura ni zaman in znova potrjujem, da ima branje otrokom zanje številne pozitivne učinke, tudi kar se tiče govoril in izgovorjave besed. Poslušanje besed in pravilnih stavkov ne samo pripomore k poznavanju besed, temveč tudi k lepšemu in pravilnemu izražanju. Torej – berite svojim otrokom. Če je treba tudi uro ali uro in pol, kot to velikokrat počnem jaz in imam že vsa suha usta in mi oči počasi lezejo skupaj. Celoten proces učenja govora se začne s prvimi zlogi, ki se razvijejo v prvo osvojeno besedo – to pomeni, da se otrok zaveda pomena besede in poveže z njo pravo osebo ali predmet, nadaljuje se z zvezo dveh besed, ki preraste v enostavne stavke in ti v kompleksne povedi, vendar otrokom velikokrat delajo težave predvsem posamezne črke oziroma glasovi, kot so šumniki, sičniki ter r. Če otrok glasove ali besede narobe izgovarja, ga nikoli ne popravljamo, prav tako kot ga ne opozarjamo na jecljanje, saj s tem otrokom zbudim občutek nelagodja in strahu in izgubijo voljo in željo. Pravilno je, da napačno izgovorjeno besedo ponovimo, povsem spontano, samo toliko, da otrok sliši pravilno izgovorjavo, vendar ji ne posvečamo pretirane pozornosti. Vsak izmed nas je kdaj otroku rekel `reči r` ali ponovi za mano `vraaaataaaa` in kaj podobnega, pa to ni pravilno, bolje je, da besedo pravilno ponovimo in jo čim večkrat uporabimo v stavkih, da si jo otrok zapomni, da mu ostane v spominu in na jeziku hkrati.

Za trening govoril pa obstaja tudi veliko vsakdanjih in preprostih vaj, ki jih lahko izvajate s svojim otrokom in zanje ne potrebujete posebnih pripomočkov ali navodil zdravnika oziroma logopeda. Katere so te vaje? Risanje krogov z jezičkom, lizanje krožnika kakor muca ali kuža, držanje sladoledne palčke na zgornji ustnici, dotikanje nosu z jezikom, izrazito izgovarjanje samoglasnikov in šobljenje, dvigovanje jezika na nebo, jezik oponaša brisalce, umivanje zob z jezikom, oponašanje zvokov, izgovorjava besed kot so `riba, raca, rega, tik-tak` itd. Gre za vaje, ki jih lahko izvajate mimogrede, ne da bi se otrok sploh zavedal, da jih izvaja; med vožnjo na kolesu ali v avtu, med sprehodom, med večernim kopanjem, med oblačenjem, med gledanjem risank ali celo med igro na igrišču ali dvorišču.

Do predavanja sploh nisem vedela, da so nekatere povsem vsakdanje stvari, kot so oponašanje zvokov, šobljenje, pačenje in telovadba z jezikom v resnici tako koristne. Včasih lahko že preprost trening veliko pomaga in dobro je, da začnete te vaje izvajati čim bolj zgodaj ter jih izvajate podzavestno, neprisiljeno in kontinuirano, da otroku preidejo v navado. Otrokov govor se ves čas razvija in govor našega najmlajšega je v zadnjih nekaj mesecih drastično napredoval, čeprav smo vaje izvajali le občasno in povsem mimogrede, se pa ves čas veliiiiko pogovarjamo, moja otroka res ne znata biti tiho (le po kom imata to?) in veliko beremo. In če je bil še do nedavnega bolj tih in je njegova izgovorjava precej pešala; včasih sploh nisem razumela, kaj je rekel, zdaj govori res zelo lepo.

Z otrokom torej ni potrebno k logopedu že pri dveh ali treh letih. Počakajte, da se njegov govorni aparat razvije in v kolikor ga na sistematiki pri treh letih ne bodo napotili k logopedu ter bo pri štirih ali petih letih izgovorjava še vedno nepravilna in mu tudi vaje ne bodo pomagale, prosite pediatra za napotnico za obisk logopeda. Praviloma bi se naj govorne nepravilnosti odpravile še pred vstopom v šolo, saj lahko kasneje prihaja do vse večjih težav z izgovorjavo, ki lahko vplivajo tudi na sposobnost pomnjenja ter učno uspešnost otroka. Vsekakor pa je bolje logopeda obiskati prej kot pozneje; še vedno lahko razvoj otrokovih govoril in govora spremlja, kontrolira in priporoča kakšne vaje, čeprav posebna obravnava ni potrebna.

 

Comments

comments


Warning: A non-numeric value encountered in /home/mamint41/public_html/wp-content/themes/Newspaper/includes/wp_booster/td_block.php on line 1008

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj