Tudi če ne bomo imeli za nič drugega, na morje bomo vedno šli

0

Trudiva se, da bi otrokoma dala in omogočila vse, kar je pomembno za njun razvoj, za njuno srečo, razumevanje življenja in spoznavanje sebe in drugih. V želji, da bi imela vse, pogosto dobita preveč. Najbrž je to pogosta težava današnjega časa in vsakič, ko razmišljam o tem, se spomnim svojega otroštva. Imeli sva vse kar sva potrebovali, a le redko kaj več in nikoli preveč. Bil je čas, ko si več enostavno nismo mogli privoščiti in takrat sta se starša odločila,da tudi če ne bomo imeli za nič drugega; za gledališče, kino in izlete, za sladkarije, igrače in McDonalds, na morje bomo vedno šli. In tako je tudi bilo in za to sem jima še danes hvaležna. Vsako leto smo šli za 10 dni na morje. Tudi če smo oziroma sta za to celo leto šparala in dajala na stran. Šli smo in to je bilo vsako leto najlepših 10 dni v celem letu. Želela sta nama omogočiti to izkušnjo, z nama deliti ta čas, zavedala sta se koristi morskega zraka in morja za otrokovo zdravje in želela sta, da vsaj za nekaj dni odklopimo. In vedno smo se imeli res lepo. Vedno.

Danes so izleti, oddihi in dopusti dostopnejši, a za mnoge še vedno težko oziroma nedosegljivi. Ko je bila Ria še dojenčica, sva se tudi midva odločila, da bomo šli vsako leto na morje, ne glede na to čemu se bomo morali zaradi tega odpovedati.  Otrok nikoli ne more biti premajhen za morje, preveč naporen ali premalo prilagodljiv in morje ne more biti predaleč ali preveč naporno. Pakiranje za dva dni je res enako kot pakiranje za deset, res je veliko dela in organizacije in ti heci nikoli niso poceni, a je vredno . Ko vidiš otroka, ki plava v morju s 17°, ko vidiš srečo, ko premetava kamenje, ko vidiš nasmeh na obrazu, ko se pelje z vlakcem, ko z užitkom je krompir in blitvo ob sončnem zahodu na plaži in ko ob desetih zvečer v minuti srečen zaspi, je vredno. Vredno je stresnih pakiranj, napornih poti in lukenj na bančnem računu. Gre za izkušnje in spomine, ki bodo otroke zaznamovali za vedno. Gre za čas , ki smo ga preživeli skupaj in nam ga nihče ne bo mogel vzeti in gre za dogodivščine,  ki nas vse bogatijo.

Ria je bila prvič na morju pri 8 mesecih in Noe pri enem mesecu in prav nihče me ne more prepričati, da je to škodljivo ali da je otrok premajhen. ‘Premajhni’ smo samo starši,  ki nam udobje preprečuje nepotreben stres in napore,  če pa se lahko imamo doma čisto lepo. Mi veliko pohajamo. Veliko hodimo na izlete in oddihe,  a morje ima še vedno posebno mesto pri nas vseh. Otroka o morju sanjata celo leto. In vsakič, ko pridemo domov, začneta znova. Na morju sta drugačna otroka, drugačni osebi, drugačna Ria in Noe. In velikokrat, ko ju gledam, dobim solzne oči . Kako uživata v vodi, kako se igrata, kako raziskujeta, sprašujeta, poslušata, srkata informacije, kako se vživita v okolje in ljudi. Resnično mi seže do srca.

In kot sta dobrih 25 let nazaj obljubila moja starša, sva pet let nazaj obljubila midva. Tudi če ne bomo imeli za igrače in knjige , če bosta hodila ves čas v istih oblačilih in če bomo čez leto ves čas doma – na morje bomo vedno šli. Lahko tudi s šotorom ali v kak mini apartma. A bomo šli. Ker je to nekaj, kar vsi potrebujemo in česar se vsi celo leto veselimo.  In potem smo dober teden povsem druga družina. Tista dopustniška. Tista bolj mirna in srečna. Tista vesela. Doživetja, ki jih omogočimo oziroma podarimo otrokom se mi še vedno zdijo veliko pomembnejša od vseh ostalig materialnih dobrin, ki jim jih lahko kupimo. Vsaka izkušnja bo vplivala na njihovo osebnost, vsak trenutek z nami, jih bo zaznamoval in vsak spomin, bo nekoč našel svoje mesto in ponovno oživel. Zato sva se odločila, da snujemo spomine in ne zbiramo stvari.

 

Comments

comments


Warning: A non-numeric value encountered in /home/mamint41/public_html/wp-content/themes/Newspaper/includes/wp_booster/td_block.php on line 1008

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj