Vsak vikend se nekje potepamo in družinske izlete vedno načrtujemo kot zgodbe; izberemo mesto, ki ga bomo obiskali in nato znotraj tega poiščemo znamenitosti, ki so nam zanimive oziroma primerne za otroke. Obiskujemo slovenska mesta in sosednje države, za domače mesto pa si nikoli zares ne vzamemo časa, a ga otroka kljub temu zelo dobro poznata. Največ časa preživimo v strogem mestnem jedru, tako da dobro poznata mariborski grad, Kođaka, Florijanov spomenik, Rotovž in Stolno cerkev, v Mestnem parku, kjer najraje hranita želve, ribe in race ali se igrata na igralih, v poletnih mesecih pa ga večkrat obiščemo zaradi Art kampa ter na Lentu, ki je njun najljubši del Maribora. Ure lahko preživita ob hranjenju labodov, metanju kamenja v reko Dravo, opazovanju rac in sprehajanju po Lentu s sladoledom v roki.
Za večino je obisk domačega mesta bežen opravek ali prijetno pohajkovanje, a za nas je tudi nekaj ur v centru mesta, podobnih izletu, saj vzamemo zraven skoraj toliko stvari, kot če bi šli v Avstrijo. Na izlete že tako vedno jemljemo preveč stvari, ker je pač dobro vedno imeti rezervo, ker so otroci kar naprej lačni in ker v teh vročih poletnih mesecih res ne smemo biti žejni, a Ria in Noe s seboj vedno vzameta še cel kup drugih reči; knjige, igrače, pobarvanke, sestavljanke, spomin, pisala in druge malenkosti, ki sva jih do nedavnega tovorila midva, sedaj pa sva rekla, da je čas, da se naučita svoje stvari sama prenašati naokrog, tako bosta namreč bolje razumela, zakaj jima ne dovoliva, da s seboj vzameta pol sobe in zakaj je vedno bolje izbrati manjši gasilski avto namesto večjega ali tanjšo knjigo namesto debele. In najboljša izbira za prenašanje vseh otroških zakladov je nahrbtnik, ki enakomerno obremeni otrokov hrbet, ki mu omogoča neovirano gibanje in ki je dovolj prostoren za vse drobne, a sila pomembne dragocenosti, hkrati pa je otroku tako všeč, da ga želi ves čas ob sebi. Nahrbtniki nas redno spremljajo vse od vstopa v vrtec, ko smo v njih prenašali rezervna oblačila in plenice, sedaj pa jih uporabljamo na vsakem izletu, vsakem sprehodu, vsakem pohodu. Večji kot je, več stvari gre vanj in več stvari si otroka izbereta ter jih nosita s seboj – ali pa jih na koncu pač prenašava midva, zato sem dolgo časa izbirala manjše nahrbtnike, a je žal tudi tako, da če so premajhni, vanje ne gre vse kar v nekem trenutku potrebujemo, to pa pomeni še kakšno dodatno torbo ali nahrbtnik.
Od prejšnjega tedna se nas v avtu vedno vozi šest, saj sta naša stalna spremljevalca na vseh opravkih in potepanjih Riina nova najboljša prijateljica, samoroginja Emilia in Noetov prijatelj v vseh lumparijah, dinozaver Didi. Gre za prikupna živalska nahrbtnika blagovne znamke Affenzahn, ki otroka spremljata na vsakem koraku, še posebej zanimiva pa sta predvsem zaradi tega, ker se lahko z njima tudi igrata; živalski prijatelj ima premične rokice, ki jih lahko otrok poljubno premika, mrežast žep na trebuščku, ki zraste, če ga `nahrani` s svojimi igračami, dva majhna žepa na tačkah in izvlečni jezik za podatke otroka, s katerim se Noe kar naprej igra. Poleg tega ima vsaka žival svoje ime, da se otrok lažje naveže nanjo in mu daje občutek varnosti in domačnosti tudi v trenutkih, ko starši niso ob njem. Nahrbtnik je ergonomsko oblikovan, zelo prostoren (8 l) in lahek (420 g), ima všite odsevne trakove, močan ročaj za obešanje, piko na i pa naredijo ročno vezeni detajli, ki žival dobesedno oživijo. Z vidika staršev je poleg funkcionalnosti ključna prednost tudi kvaliteta, saj so nahrbtniki izdelani iz recikliranih PET plastenk (za en nahrbtnik reciklirajo 11 PET plastenk 0,5 l), na okolju in človeku prijazen način.
Pri nas trenutno (še vedno – že dobro leto) traja obdobje samorogov, ki so Rio povsem zasvojili in jih nikoli ni preveč, zato sploh ni mogla verjeti, da je dobila nahrbtnik v podobi samoroga, s katerim se lahko tudi igra in ki ga bo lahko povsod nesla s seboj. V Emilio se je dobesedno zaljubila, medtem ko je Noe takoj začel ponavljati `to je za Noeta, to je za Noeta`, vanj tlačiti svoje avtomobilčke in ga vlačiti za jezik. Končno nahrbtnik, ki jima je res všeč, ki ga kličeta po imenu, ki ga z veseljem vzameta s seboj in ga tudi dejansko nosita, ker ga ne vidita kot breme, temveč kot prijatelja, ki ju spremlja pri igri, raziskovanju in nakupovanju, hkrati pa lahko vanj spravimo knjigo, krede, konjička ali avtomobil, rezervna oblačila, pijačo, prigrizek in še kakšno drobnarijo. Meni so vsekakor najbolj všeč žepi na nogicah, v katere shranjujem Riine špangice ter drobne igračke iz jajčk presenečenja, njima pa so najbolj všeč jeziki in premične rokice, s katerimi se kar naprej igrata. Affenzahn je blagovna znamka z zgodbo in kvaliteto in temu primerna je tudi cena, a vsekakor gre za nahrbtnik, ki ga bosta lahko danes nosila v vrtec, čez dve leti na šolske izlete, med tednom na treninge, ob vikendih pa na družinska potepanja. In od vsega mi je najbolj všeč dejstvo, da so v postopku izdelave porabili 20% manj vode in 50% manj elektrike, pridelali 60% manj emisij ter domiselno in učinkovito porabili odpadne plastenke. Očitno so lahko otroške stvari ne samo čudovite na pogled in funkcionalne za uporabo, temveč tudi okolju prijazne. Za nekaj časa smo potešili željo po kakšnem dodatnem hišnem ljubljenčku, pa čeprav z nahrbtnikom. 🙂
________________________________________________________________________
Objava je nastala v sodelovanju s prodajalna Pikapolonica.
