Moj šport, moja pot, moja šola življenja

0

Danes sem na vratih pred gimnastično dvorano, kjer Ria dvakrat tedensko trenira, prebrala ta zapis. Podpisan je le Marko, tako da resničnega avtorja ne poznam, a ga je vredno podeliti z vami. Ker včasih preveč pričakujemo od svojih otrok. Ker včasih svoje neuresničene sanje skušamo doseči preko njih. Ker jim včasih ne dovolimo biti otroci, v prepričanju, da jim želimo le dobro. Ker včasih ne znamo slediti njihovim ambicijam in prisluhniti njihovim željam. Spodbujajmo jih, dokler v športu uživajo, privzgojimo jim disciplino in ljubezen do gibanja, a jih hkrati naučimo, da ni le uspeh tisti, ki nas osrečuje, temveč sta velikokrat pomembnejša pot, ki jo do uspeha prehodimo in način, na katerega se spopadamo z neuspehom. In uživajte v trenutkih, ko uživajo vaši otroci. Ne rabijo medalj okrog vratu in pokalov v rokah, da so vredni pohvale, pomembnejše so izkušnje, ki jih bodo nabrali za življenje.

Draga mami in oči,

samo da mi zaupata in me podpirata, ko v športu iščem občutke lastne vrednosti. Ne bodita razočarana, poraz ni pravzaprav nič hudega, je le IZKUŠNJA.

Dogovorimo se za ISKRENOST: kadar mi na tekmi ne gre, me ne navajati na obsojanje drugih (na primer, da mi ne podajajo). Pač MENI danes ni šlo. Se zgodi. To se bo dogajalo tudi v življenju. Želim se pripraviti na to.

Verjetno ne bom uresničil vajinih SANJ, pustita mi, da bom svoje. Samo verjemita vame, v najboljše zame. Prosim, ne kritizirajta mojega trenerja, tudi jaz nikomur ne bi dovolil, da bi slabšalno govoril o vama. Rad imam svoj šport, v njem je veliko čudovitih ljudi, ki jih lahko spoštujem, dajta jih še vidva.

“Moj šport, moja POT, moja šola življenja” – razumita in spoštujta to.

Ko z vama podelim dobro tekmo, dobro igro, se moji občutki podeseterijo in tako rad vaju gledam srečna in zadovoljna. Kadar bo v športu ali zaradi športa težko…; baje, da se žalost zmanjša, če jo podeliš s kom…; včasih bomo tudi skupaj jokali, prav?

Ne, najbrž ne bom svetovni prvak. Lahko pa sem sam sebi in vama svetovni prvak, ker postajam bolj zrel, bolj odgovoren, bolj ozaveščen … Tudi zaradi športa postajam BOLJŠI ČLOVEK. Saj to največ šteje, kajne?

vajin Marko

Comments

comments

Komentiraj

Please enter your comment!
Vnesite svoje ime tukaj